Namaste!

Opazujem življenje na ulici v Katmanduju, široki le kakšne 3 metre, vklesani do vhodov v nizke stavbe na levi in na desni. Po tej ozki ulici pešci bežimo pred drvečimi mopedi, razmajanimi Suzukiji Marutiji (večji avto ne pride skozi) in rikšami, ki jih vozijo nasmejani Nepalci. Za vse je komaj dovolj prostora. Od nekod se pripelje prodajalec s košaro polno ananasov, šopov majhnih banan in slastnega manga. Drugi ponuja granatna jabolka. Povsod pisane barve, ki nam rišejo nasmeh na obraz, nežni pašmina šali, mehki kašmirjevi puloverji, »odštekane« široke hlače in pravljična krila z zlatimi okraski se bohotijo v žafranovo rumenih, ognjeno oranžnih, smaragdno zelenih in indigo modrih barvah. Pogled na levo, tu so gongi, pojoče posode z ornamenti, lesene piščali, strašne lesene maske, pisani nakit, pa bronasti nakit. Pogled na desno, klobuki iz katerih te pozdravljajo oči Bude, pisane preproge, razkošne blazine, čajniki, kadila…

Med vsem tem majhna kitajska restavracija, kjer ponujajo dobro govejo juho z »nudlsi« in zelenim koriandrom, ki si jo privoščimo za zajtrk in malo naprej »kafe«, kjer ponujajo pravo kavo (običajen je Nescafe) in nepalski čaj (mleko z čajem). Tu pa tam kakšna pekarnica in lekarnica, ter veliko trgovinic z opremo za treking.

V zraku je dobro razpoloženje, klima je prijetna, ljudje nasmejani. Ta del Katmanduja se imenuje Thamel, večinoma se tukaj srečujejo nepalski fantje, ki so prodajalci in tujci, ki so se tukaj ustavili, da si nakupijo opremo in uredijo vse potrebno za treking.

Le nekaj metrov od tukaj, ne da bi bila zarisana meja ali kakšen znak, se asfalt konča in prične se blatna cesta, enako široka, enako vklesana do vhodov v hiše, le hiše so manjše in bolj neugledne, ob njih ležijo smeti, namesto barvitih trgovinic, pa tu in tam na vhodih v hiše ponujajo velike kose mesa in zelenjavo. Če se izgubiš v stranskih ulicah prideš do hinduističnega templja, tukaj domačini opravljajo svoje motive v dimu kadil, sredi nepregledne množice golobov in njihovih kakcev. Na trenutke grdo zasmrdi po gnilih odpadkih. Ni ti prijetno, ampak potrudiš se in greš naprej, kajti vse je zanimivo, privlačno, povsod se nekaj dogaja, tukaj prižigajo svečke, tam pripravljajo darove za bogove, vrtijo molilne mlinčke, si nas ogledujejo in se pogovarjajo kolikor pač znajo angleščine. Časa imajo na pretek, čas tukaj ni dobrina. To je del Katmanduja, kjer živijo domačini in le redko srečaš tujca.

Nekaj pa je enako v obeh delih Katmanduja, prijazen nasmeh in pozdrav Namaste! (Pozdravljeno bodi božanstvo v tebi), ki te čaka na vsakem koraku in prekrasne ženske, stare, mlade, vitke, debele, revne in bogate, vse so v razkošnih oblačilih, od rdeče barve z zlatimi ornamenti, do turkizne s srebrno, rumene z zelenimi rožami, do vijolične, barvna lestvica se sploh ne konča. Glede na barvo oblačila imajo tudi iste barve zapestnice, uhane, orglice, čevlje in šale. Vse imajo dolge črne lase.

Pomislim, da se oblačijo kot da je vsak dan praznik, prav je tako, praznujmo življenje vsak dan posebej in poudarimo svojo ženskost. Oblačila, ki jih nosimo, niso tako nepomembna, kot sem mislila doslej, to kar oblečemo vpliva na naše razpoloženje. Nepalske žive barve oblačil kar razganja od energije in ta barvna energija navdihuje ljudi.

Pogled seže še na vrh bližnjega hriba na Opičji tempelj, kjer menihi delijo svoje blagoslove, opice kradejo hrano mimoidočim, kadila meglijo pogled, barvne zastavice veselo plapolajo v zraku, barve ženskih oblačil krasijo obličje templja, molilni mlinčki se vrtijo in sliši se mrmranje »Om Mani Padma Hum«.

Kar žal mi je, da gremo naprej, ostala bi še nekaj časa, ampak Himalaja nas pričakuje, mi pa njo.

2009-Nepal_01 Sveti možje (in ženska).

2009-Nepal_02 Malo manj sveti možje.

2009-Nepal_28 Dame v rdečem.

2009-Nepal_07 Maša baranta, tudi s solzami.

2009-Nepal_17 Sara se uči japonščine in poučuje slovenščino.

2009-Nepal_22 Deklica ulice.

2009-Nepal_03 To ni zona za pešce!

2009-Nepal_13 Predelava odpadkov na ulici.

2009-Nepal_29 Obarvajmo razpoloženje.

Galerija vseh fotografij iz Nepala.

9 komentarj/a/i/ev na “Namaste!

  1. Marjetka vzgojiteljica

    Draga mamica Sabrina!
    Šele danes sem prebrala prispevek Damaste in pomislila sem, da lahko te vrste čutni del življenja povezan z barvami, oblačili, vrvežem na tak način opiše ravno ženska. Sicer pa upam, da bo iz teh bogatih prispevkov nastala knjiga, ki bi jo marsikdo rad prebiral. Sicer pa še enkrat veliko pozdravov in želja za varno potovanje Marjetka

  2. Deda in babi

    Nestrpno čakava nov prispevek, da vas spet vidiva vsaj na slikah, pazite eden na drugega.

  3. Katja

    Pri nas je danes tako sivo, pripravlja se na dež, bljek…hvala za barve…in je že bolje…

  4. Robert

    V četrtek ob koncu službe, ko tedna kar noče biti konec, je tale neskončno slikovit opis temkajšnjega življenja kot podoba barvitega raja na zemlji. Mene ne bi tako zlahka spravili naprej.
    “Zdaj pa v Himalajo” pa malo spominja na onega, Flisarja. No, srečno pot po tistem kamenju.
    Namaste!

  5. Barbara

    Hvala za slike! Hvala za opis! Tako smo tudi mi z vami na poti! Pozdrav celi družini! Barbara & Zoran

  6. sonja sintler

    na himalaji morda srečate celo kakega slovenca, ravno te dni se odpravlja tja alpinist iz slov. bistrice.

  7. bibi266

    POZDRAVLJENI
    Vaše slike so polne barv, kod je verjetno tudi vaše življenje.
    Vaše potovanje lepo poteka in želim, da se imate še naprej lepo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.