Želje in cilji

Vprašujete nas, kam in kdaj bomo znova odpotovali, katera je naša naslednja destinacija in kakšni so naši načrti za prihodnost. Odpotovali bomo. Nekam. Nekega dne. Ne vemo! Naš trenutni cilj je biti brez cilja. Pa naj bo to oksimoron ali paradoks.

O potovanjih v prihodnosti ne razmišljam na tak način, da bi temu lahko rekel, da imam cilj. Kljub temu, da kot sem napisal zadnjič, vsak dan pomislim na kakšen kraj tam nekje daleč, kamor me vleče, nimam v zvezi s potovanji nobenih načrtov. A to še zdaleč ne pomeni, da sem se kot popotnik izpel. Kje pa! Obiskal sem šele štiriinštirideset držav. To še ni niti četrtina vseh držav na svetu! Kot družina smo jih obiskali še manj, pa nam včasih rečejo, da smo videli ves svet. Daleč od tega. Še za te države, ki smo jih obiskali, si ne bi upal reči, da smo jih spoznali. Vseh preostalih sto petdesetih držav zagotovo ne bomo obiskali, nas niti ne mika. Je pa tam nekje daleč nekaj takšnih, ki bi jih želeli obiskati. A to ni naš cilj.

Za to, da bi nekam odpotovali ne potrebujemo cilja. Ne potrebujemo seznama dežel, ki bi nam govoril kam še moramo odpotovati. Ne potrebujemo knjige 501 must-visit destinations ali česarkoli podobnega, kar bi nas vzpodbujalo k doseganju cilja. Omenjeno knjigo sicer imamo doma, zraven nje tudi, Unforgetable journeys to take before you die in 1000 ultimate travel experiences ter še kakšno. A ne zato, da bi nam povedale kam naj gremo, temveč zato, da bi nas vzpodbudile k doživljanju vznemirljivega, privlačnega in izzivov polnega sveta, tam nekje daleč. Te knjige sem nazadnje listal pred kakšnim letom in pol. Sedaj me ne zanimajo, sem prepoln lastnih doživljajev. Zato sem enostavno brez cilja o prihodnji popotniški destinaciji. Imam sicer želje, a jih pustim raje viseti v zraku, naj dozorijo same, brez vzpodbud in mojega truda. Dokler za to ne naredim nič in o tem le razmišljam, so to le želje. Šele ko se pričnem truditi za njihovo uresničitev, postanejo cilji. In teh želja zaenkrat enostavno ne želim nadgraditi v cilje.

Velikokrat je želja po doseganju cilja tako močna, da postanemo slepi za pot po kateri drvimo proti cilju. Tako osredotočeni na cilj v prihodnosti, zlahka spregledamo vsakodnevne priložnosti in pozabimo živeti v sedanjosti. Ralph Waldo Emerson je dejal: “S preteklostjo nimam nič, prav tako ne s prihodnostjo. Živim zdaj!” Rekov na to temo je nešteto. Enega izmed njih: “It’s my life, it’s now or never“, sem ravno v ta namen izbral za glasbeno podlago videa iz naših potovanj.

Zato je naš trenutni cilj, biti brez cilja. Da smo odprti za vse priložnosti, ki nam pridejo nasproti. Le da to niso le življenjske ali ne vem kakšne edinstvene priložnosti, to so predvsem drobcene, majhne stvari, ki nam zapolnjujejo vsakdan. A tega se šele učimo, tako kot na potovanju, kjer je bil naš edini cilj potovati. Ostalo so bile zgolj želje.

4 komentarj/a/i/ev na “Želje in cilji

  1. Davor

    Hvala Nina.

    Ah ta Ljubljana, načakali se je bomo in ona nas. Obljubili so nam, da bomo izvedeli za termin v začetku decembra. Prosim za še malo potrpljenja.

    Zagotovo pridemo.
    Davor

  2. nina

    Zivjo,
    Super posti in se cist strinjam z vami!!! Kako kaze s potopisnim predavanjem v Ljubljani?

  3. Davor Post author

    Zdravo.

    Morda, a kljub temu smo jih (backpackerjev) vedno srečali nekaj, kadar smo se znašli pred kakšno “must-see” znamenitostjo.

    Davor

  4. Tinka

    no, mislim, da nihče, ki potuje kot popotnik, torej backpakersko, ne sledi seznamom “must see”…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.