Epilog potovanja z motorjem po Skandinaviji in Baltiku

Za menoj je devetnajstdnevna vožnja z motorjem do skrajnega severa Evrope in nazaj. Peljal sem se čez enajst držav in obiskal sedem prestolnic, ki jih še nisem videl. Prevozil sem 9.252 kilometrov in sedemnajstkrat postavil šotor. Kihnil sem desetkrat, motor pa niti enkrat. A to so le številke.

Okvirne poti, ki sem si jo začrtal, sem se držal le toliko, da sem obdržal pravo smer. Pot, ki sem jo opravil: skandinavija_pot

Kraje, ki sem jih obiskal in ceste po katerih sem vozil, sem izbiral sproti. Odvisno od informacij, ki sem jih dobil v vodnikih ali turističnih uradih, velikokrat pa tudi kar na pamet. Iz začrtane poti sem najbolj zašel, ko sem v Oslu namesto na sever zavil na jugozahod, med fjorde. Najboljši obvoz, kar sem jih kdaj napravil.

Izračun, ki sem ga naredil, preden sem se odpravil od doma, “če dnevno vozim osem ur in spim sedem, mi ostane prostih celih devet ur” se je izšel bolj v grobem.

Moj dan je izgledal približno takole:

Zbudil sem se zgodaj, si pripravil in pojedel zajtrk. Nato sem pospravil šotor, uredil motor in sebe ter se odpeljal. Čez dan sem se ustavljal kjerkoli se mi je zljubilo, se razgledoval in si v trgovini kupil kaj za kosilo. Po kosilu sem se znova vozil in šele proti večeru poiskal kamp ali pa taboril kje ob cesti. Postavil sem šotor, poklical domov, si skuhal večerjo, načrtoval pot za naslednji dan in bral Shantaram, dokler nisem zaspal.

Vozil sem vsak dan, ne glede na vreme. Prve štiri dni je deževalo vsak dan in bilo je zelo mrzlo. Tudi, ko ni deževalo, sem imel na sebi dežno opremo, da me ni tako zeblo. Tudi ponoči v šotoru me je zeblo. Šotor sem postavljal in podiral v dežju. Kuhal sem v šotoru. Bil sem na začetku poti in strah me je bilo, kaj me šele čaka na severu. A Norveška se je izkazala tudi z vremenom, celih sedem dni, ko sem bil tam, je vsak dan sijalo sonce. Z dežjem sem se ponovno soočil na Finskem. Edini dan, ko mi je bilo vroče, je bil zadnji dan, petnajsturna vožnja od Varšave do doma.

O tem, kaj vse sem videl in doživel sem nekaj že napisal. Zaenkrat o tem več ne bom, je vtisov preprosto preveč. Tisto, kar me je najbolj pritegnilo, sem fotografiral in objavil v galeriji. Sploh pa se na to potovanje nisem odpravil zato, da bi spoznaval dežele in ljudi. Rdeča nit potovanja je bil užitek ob vožnji z motorjem. Dežele, ki sem jih obiskal, so bile le kulisa za samo pot. Seveda pa je res, da je užitek ob vožnji skozi lepo pokrajino neprimerno večji, kot ob vožnji skozi puste kraje. Zato sem tudi izbral ta konec Evrope, za katerega sem se sedaj končno na lastne oči prepričal, kako čudovit je.

Sedaj, ko gledam prevoženo pot in razmišljam o tem, kako je vse skupaj potekalo, sem prišel do spoznanja, da sem v resnici obiskal le Norveško. Skozi drugih deset dežel sem se zgolj peljal. Saj tudi tam sem obiskal vse zanimivosti, ki so me pritegnile, a vtise o njih so zasenčile lepote Norveške. Naravne lepote te nesramno bogate in pregrešno drage države so me očarale. Tako so me navdušile le še tri, od vseh dežel, kar sem jih že kdaj obiskal.

Prvo samostojno potovanje z motorjem, ki sem ga opravil, je bilo fantastično doživetje. A ne toliko zaradi lepot, ki sem jih na poti videl, kot zaradi načina potovanja; sam in to z motorjem. Več o tem prihodnjič.

6 komentarj/a/i/ev na “Epilog potovanja z motorjem po Skandinaviji in Baltiku

  1. france

    Gospod Davor,vaš začetek tega vašega pisanja me je spomnil na mojo zavoženo pot in sicer na Finskem ko sem bil že toliko pod vtisom nordijskih mišljen,da sem pozabil pogledati na
    smerokaz v kraju Pello in to me je stalo 70 km,a doživel čudoviti dan pri rusko govorečem nomadu-pastirju,ki me je res lepo sprejel,me pogostil s čudovitim sirom in mlekom in ko sem povedal da sem tudi jaz Slovan iz domovine Slovenije,ter da sem bil v letih 42/45 z ruskimi otroci skupaj v nemškem lagarju in ,da so nam takrat prinesli otroško svobodo njegovi rojaki,me je objel in me prosil naj ostanem par dni pri njem…….a ,ker je mene
    vabil Nordkap,sva so morala posloviti,kljub njegovi neizmerni prijaznosti……..
    To je nepredvideno doživetje. ……to je pot ….pot življenja…….pot,ki jo lahko doživi samo samotni MOTORIST.

    G.Davor želim vam še veliko motorističnih srečnih poti!

  2. Matjaž

    Prijatelj moj, dobrodošel spet doma! Za mene osebno so fotografije, ki si jih objavil nekaj najlepšega kar lahko vidiš na svetu. Vedel sem, da je Skandinavija lepa ampak to ……..!!!!!

  3. Barbara

    Davor, dobrodošel doma! Zanimivo je bilo prebrati, da si si ogledal kar 7 prestolnic, v katerih še nisi bil. Priznam- začudeni, ker toliko potujete in so te prestolnice vendarle v Evropi. 🙂 Drugače pa ne piši kak te je zeblo zaradi dežja in mrazu- rajši kar priznaj, da te je zeblo ker si pustil tvojo vročo Sabrino doma! 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.