Meje izginjajo, razlike ostajajo

Meje med državami so nenaravna ločnica, ki ločuje ljudi. Sicer tečejo ob rekah, vzdolž gorskih grebenov, gozdov, puščav ali morij, a ločujejo le ljudi. Prečkanje meje med državama redko zaznamo po tem, da se spremeni naravno okolje. Spremenijo se ceste, hiše, urejenost okolja, jezik, ljudje vključno z videzom in običaji, ampak narava ostane enaka. No, ponekod se spremeni tudi ta. Spomnim se, ko smo prečkali mejo med Ekvadorjem in Perujem. V Ekvadorju je bilo vse bujno zeleno in sveže, ko pa smo prečkali mejo, pa smo se znašli v Perujski prašnati puščavi.

V primerjavi z naravnimi, so mi zdijo meje, ki jih je zarisal človek ostrejše. Te meje sicer v Evropi počasi izginjajo, a so še vedno opazne. Kdo je prečkal meje med zahodno in vzhodno Evropo v osemdesetih ali celo prej, se najbrž spomni, kako očitne so bile razlike med eno in drugo stranjo. Je danes, 20 let kasneje zelo drugače? Prav to sem opazoval na zadnjem potovanju po Evropi, razlike med starimi zahodnimi in mladimi vzhodnimi deželami. Videti je, da razlike marsikje še dolgo ne bodo izbrisane. Državne meje morda res izginjajo, a razlike med ljudmi ostajajo.

Med skandinavskimi in baltskimi državami sem opazil ogromne razlike. Razlik je toliko in so tako očitne, da jih nima smisla naštevati. Razumem, da se baltske države, ki so dolga leta imele povsem drugačno družbeno ureditev, razlikujejo od skandinavskih. A odkar sem se vrnil iz te zahodno-vzhodne pustolovščine, me bega nekaj drugega.

Se spomnite starega vica o socializmu: “Brezposelnosti ni, a nihče ne dela. Nihče ne dela, vsi prejemajo plačo. Vsi prejemajo plačo, a ne morejo ničesar kupiti…

Tega vica sem se spomnil, ko sem se vozil sprva po Danski, Norveški, Finski in nato po Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski. Zdelo se mi je, da je na zahodu urejeno vse, a nihče nič ne dela, in da na vzhodu ni urejeno nič, a povsod nekdo nekaj dela.

Kako je mogoče, da so ceste v omenjenih zahodnih državah tako urejene, a nikjer nisem videl nikogar, ki bi jih vzdrževal? In kako je mogoče, da so ceste v omenjenih vzhodnih državah tako neurejene, s tem, da je povsod polno cestnih gradbišč?

Podobno je s predpisi. Zakaj se tam, kjer nisem videl niti ene same policijske kontrole, prometnih predpisov držijo vsi? In zakaj se v državah, kjer je bilo polno policijskih kontrol, predpisov ni držal nihče?

Odgovore na ta vprašanja iščem že ves mesec, a jih ne najdem. Pa ne vem, če so tako očitni in jih imam pred nosom, a jih ne vidim, ali so tako zapleteni, da jih preprosto ne razumem. Vem, da je ta tema prezapletena za tako kratko objavo in da so te stvari veliko bolj kompleksne, kot se zdijo na pogled. Ampak tako sem jaz doživel razlike med deželami, ki sem jih nazadnje obiskal. Zraven tega je velikokrat na najbolj zapletena vprašanja, moč dati najpreprostejši odgovor. In če ga kdo ve, ga bom zelo vesel.

3 komentarj/a/i/ev na “Meje izginjajo, razlike ostajajo

  1. Davor

    JM, gledal sem, gledal, res pa je, da sem tudi karikiral. Cestna gradbišča so seveda tudi na zahodu, ampak so precej drugačna, predvsem v smislu ohranitve pretočnosti prometa.

    Teh razlik glede upoštevanja pravil med “njimi” in “nami” je ogromno in zdi se mi, da tako, kot mi ne razumemo njih, oni ne razumejo nas. Res je, kar praviš o delanju namesto postopanju. A kje tiči razlog, da je temu tako? Zakaj je tam tako drugače kot tukaj? Zakaj je tam urejeno, predpisi se upoštevajo in policisti delajo? Pozna kdo te odgovore?
    Matjaž, zakonodaja in njeno izvrševanje najbrž veliko pripomoreta k redu. Vsekakor tudi kultura, a mislim, da gre tukaj še za nekaj drugega, a ne vem kaj.

    Glede skandinavske nevtralnosti, pa bi rekel, da je to le dobro premišljena in preračunljiva poteza.

    Naj tem mestu naj potiho priznam, da se mi upoštevanje predpisov in pravil, ne da bi jih prej vprašal o njihovi smotrnosti, nikoli ni zdelo smiselno. A o tem raje drugje…

  2. Matjaž

    Delno lahko to pojasniš s kulturnimi modeli, ki predstavljajo nivoje samozavedanja prebivalcev določenega območja. Nekje je restriktivna zakonodaja tista, ki brzda ljudi, nekje je spet obratno! Mogoče se nam zdi skandinavski model še toliko bolj neverjeten, ker ostaja nevtralen med tendencami politične in gospodarske borbe za prevlado med vzhodom in zahodom, kar rezultira tako na politiki kot na odnosih, ki postavljajo človeka kot osnovno celico družbe.

  3. (jm)

    No, nisi dobro gledal :-)))

    Recimo, če greš sedaj do Dunaja, bosta v Avstriji dva odseka, po cirka 10km, kjer popravljajo cesto. Sam se ne spomnim, če sem se kdaj peljal v Munchen, da ne bi vmes vsaj nekje obnavljali.

    Res pa je, da se dela bolj učinkovito. In pravočasno. In oboje tudi potem rezultira v časovno krajšem obdobju.

    Meni je sicer ostalo v spominu iz potovanja po ZDA. Ljudje se držijo pravil. Omejitev hitrosti. Prepovedi parkiranja. Policajev pa nekako enako kot pri nas. Samo da so tam, za razliko od naših, delali. Praktično vedno, kadar je kakšen bil kje, je nekoga popisoval. Pa ne sedaj razumeti, da gre za policijsko državo. Ne. Le namesto postopali so pač delali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.