Ni ga čez sonce

Še vedno sem pri tematiki načrtovanja potovanj. Sicer potovanja v tem trenutku sam ne načrtujem, a o tem lahko vsaj razmišljam. Na nek način o potovanjih tako ali tako vedno razmišljam. Kaj pa naj človek v teh dneh brez sonca počne? Danes je četrti zaporedni dan brez sonca. Živeti pol leta v zimi brez sonca, jemlje življenju del mikavnosti, je zapisal izvrstni alpinist Lionel Terray v knjigi Osvajalci nekoristnega sveta.

Terray je izvedel ene izmed najtežjih prvinskih alpinističnih vzponov v Alpah, Himalaji in Andih. Vsem, ki se vprašujete, kaj žene ljudi v gore, knjigo toplo priporočam. O knjigi, ki bi jo priporočil vsem, ki se vprašujete, kaj žene ljudi na potovanja, pa kdaj drugič.

Torej, živeti brez sonca, jemlje življenju del mikavnosti. To drži! No, morda ne za tiste, ki jim je dovolj svetloba, ki prihaja iz televizijskega ali računalniškega zaslona. Kakorkoli pač, vsakomur svoje, a zame je sonce najpomembneje od vsega, kar ne prihaja z našega planeta. Pravzaprav mi sonce pomeni več, kot večina reči z našega planeta. Reči, ki jih brez sonca tako ali tako ne bi bilo.

Kdo se še spomni slogana sonce, voda, zrak, svoboda? Sonce je na prvem mestu! Resda najverjetneje zaradi rime, pa vendar. Sonce je ena izmed tistih dobrin v življenju, katerih pomembnosti se zavemo šele takrat, ko jih pogrešamo. Tako, kot ne razmišljamo o tem, da je vir življenja na zemlji sonce.

A kje je sonce zdaj, novembra? Zunaj sta megla in mraz, o soncu ni ne duha, ne sluha. Skratka razmere zunaj niso nič kaj privlačne. Za karkoli. Nič, za kar bi bile te razmere zunaj primerne in bi to seveda tudi počeli zunaj, mi ne pade pamet. Če nas v teh dneh že kaj spravi ven iz toplega stanovanja, to zagotovo ni vreme. Po drugi strani pa manj časa zunaj, pomeni več časa noter, kar je izvrstno. Sedaj lahko počnemo vse, za kar v dolgih poletnih dneh, ki smo jih preživljali zunaj, ni bilo časa. Eno takšnih opravil je razmišljanje o potovanjih, tako preteklih, kot prihodnjih. Ne načrtovanje, le razmišljanje. Oziroma, če sem bolj natančen, sanjarjenje. Kam, kdaj in kako.

Pred leti, ko nisem smučal, sem na zimski čas gledal, kot na nekaj slabega in le čakal, da čim prej mine. Nato sem znova začel smučati in vzljubil zimo. A zadnje tri ali štiri zime skorajda nisem smučal, malo zaradi potovanj, malo zaradi kaj vem česa. To zimo bo drugače, smučali bomo in to že čez nekaj tednov. Prvič bomo vsi štirje skupaj na smučeh.

Seveda je ta letni čas primeren tudi za branje, gledanje filmov, igranje družabnih iger, kuhanje, kvačkanje in čiščenje zamrzovalnika, ne le za sanjarjenje o tem, kaj bomo počeli, ko bo posijalo sonce. A to ni tako preprosto, sploh kadar imaš sonce tako močno rad. Vse kar počnemo je mikavnejše, kadar smo obsijani s toplim soncem. Ni ga čez sonce.

4 komentarj/a/i/ev na “Ni ga čez sonce

  1. Davor

    Nič hudega, ni se treba opravičevati. Glede tega kar vas muči, pa vas povsem razumem in se vam pridružujem. A treba je potrpeti, drugače ne gre, ves čas pa tudi ne moremo potovati. (Zakaj že ne?)

    Glede priporočila pa prosim za kanček potrpljenja.

    Idej za prispevke, ki se nanašajo na potovanja imam polno, a jih je sedaj, ko vlada “popotniško mrtvilo” malce težje spraviti na papir.
    Hvala vam, da nas berete.

  2. Jzf

    🙂 Joj, res sem bila zelo nejasna, se opravičujem. Muči me, zakaj si tako želim potovati, čeprav recimo zdaj ni najboljši čas zame oz. za našo družino, in ostajamo bolj pri načrtovanju, sanjah. Zanima pa me, katera je tista knjiga, ” ki bi jo priporočil vsem, ki se vprašujete, kaj žene ljudi na potovanja, pa kdaj drugič.”
    🙂
    Tako da bom z veseljem še naprej pričakoala vaše naslednje prispevke! Hvala za vse, kar delite z nami!

  3. jzf

    Amen! 🙂
    (Komaj čakam, da napišete kaj o tisti drugi knjigi. Zadnje čase me to precej muči, zakaj le zakaj me tako muči?)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.