Malta za popotnike

Potovanje po deželici žepne velikosti, Malti, je bilo sicer kratko, a glede na to, da smo se od tam vrnili šele pred tremi tedni, lahko o tem še kaj napišemo. Morda pa koga prepričamo, da se za naslednje prvomajske praznike (namesto v deževni Poreč) odpravi na sončno Malo. Čeprav o dežju raje ne bi, saj nam ta deževni vikend niti najmanj ne ustreza.

Dežja na Malti resda nismo imeli, a je bilo vetrovno. Ko je bil en dan veter premočan za pohajkovanje zunaj, smo ustregli Mašini dolgoletni želji in obiskali akvarij. Želela je videti takšnega, kjer se sprehajaš skozi tunel in skozi steklo opazuješ ribice, ki plavajo nad teboj. Prav takšen je bil na Malti, nov sodoben akvarij, čudovit za pogledat.
2015-malta_15
2015-malta_14

O razlikah med mestom in podeželjem na Malti sem že pisal, a ni odveč kakšna fotografija. Če so nas na podeželju presunila cvetoča polja in prepadne pečine, ki se strmo dvigujejo iz morja več kot sto metrov, smo se v mestih navduševali nad zapuščino mističnih civilizacij.
2015-malta_16
2015-malta_17

Znajo pa poskrbeti tudi za mestne uličice in trge, ki so prav spokojni, če jih ujameš ob pravi uri dneva, ko jih turisti še ne preplavijo. Sicer se je turistična sezona na Malti šele prav začela, a glede na to, da jo letno obišče več kot milijon in pol turistov, se je gneči, ki jo povzročamo obiskovalci, težko izogniti.
2015-malta_18
2015-malta_19
2015-malta_20
2015-malta_21

Za namestitev in storitve namenjene obiskovalcem je dobro poskrbljeno. Severovzhodni obalni del Malte je namreč povsem pozidan s hoteli, apartmaji, restavracijami in ostalo turistično infrastrukturo.
2015-malta_22

Za obiskovalce je sicer dobro poskrbljeno tudi v nekaterih manjših krajih na eminentnih lokacijah, a tam je občutek, da si zgolj številka v gromozanski turistični industriji, precej manjši in prijetnejši. Ne le zaradi manjšega vrveža in s tem spokojnosti, ki jo je moč čutiti na vsakem koraku v zaspani ribiških vasicah, temveč tudi zaradi pristnih prizorov, ki jih napredek še ni izbrisal.
2015-malta_23
2015-malta_24

S tem zaključujem pisanje o Malti in začenjam s pripravami na dva najbolj nora meseca v letošnjem letu.

Pizza & pasta po malteško

Testenine in špageti so najokusnejši, a hkrati najbolj zlorabljeni italijanski izvozni artikel. Tako dobre pice in testenin, kot jih znajo pripraviti Italijani (za Italijane in domače, ne za turiste), izven meja Italije skorajda ni mogoče najti. Tudi v Italiji je treba vedeti, kje se jedo pristne napolitanske špagete aglio e olio, da nam ne podtaknejo blede različice za turiste. Že to, da so lahko tako preprosti, a pristni špageti s česnom in oljem neprimerno okusnejši od špagetov bolognese, ki se najbrž najpogosteje strežejo po svetu, daje jasno vedeti, da bi špageti morali ostati v domeni Italijanov (to, da so jih baje izumili Kitajci, pustimo ob strani), ne pa, da jih lahko pripravi vsak, ki ima pet minut časa, lonec vrele vode in konzervo hašeja! Enako velja za pizzo.

Glede na to, da je Malta od Sicilije oddaljena manj kot sto kilometrov, je prav neverjetno, da se na tako kratki razdalji izvirni in slastni špageti ter pice izrodijo v tako neokusno hitro pripravljeno hrano. Prvih pet dni, ko smo se potikali izven glavnega mesta z okolico, smo na Malti iskali hrano, kjer je pač bila priložnost. Glede na to, da smo bili bolj na podeželju in manjših turističnih krajih, dlje od pizza & pasta nismo prišli. Prav neverjetno! Priznam, da smo (predvsem jaz) zahtevni pri hrani, ampak hrana je vendar prva stvar, na katero pomislim, ko se spomnim, na katero od dežel, ki smo jih obiskali:
Od vseh mogočih poskusov, doživetij in izkušenj, ki si jih na potovanjih privoščimo, je prav doživljanje tujih dežel skozi želodec (pravzaprav na brbončicah jezika) najprijetnejše. Je to nenavadno? Morda kdo ob omembi izleta v Sarajevo ne pomisli na čevapčiče na Baščaršiji?

Pravkar sem preletel vse fotografije, ki sem jih naredil na Mali in na niti eni sami, samcati fotografiji ni hrane. Niti grižljaja. To se mi menda še ni zgodilo, saj tako, kot ob hrani uživam, jo rad fotografiram. V galeriji vsake od držav, ki smo jo obiskali, je zagotovo nekaj fotografij hrane:
Mehika
Balkan
Ciper
Tajska
celo Švica.

Razen z Malte, od tam nimamo nobene fotografije hrane.

Na srečo to ne pomeni, da na Malti nismo dobro jedli. Smo. Jaz, dvakrat; enkrat slastne raviole z rikoto in šparglji, ter enkrat v indijski restavraciji. Za dekleta, ki znajo uživati v morskih sadežih, se je večkrat našlo kaj okusnega. Jaz sem se pač (kot že tolikokrat na potovanjih) moral sprijazniti s tem, da čudovita zelenjava, ki jo vidimo rasti na njivah in prodajati na tržnicah, ne pride do naših krožnikov, temveč konča kdo ve kje. Seveda je to stvar okusa in jaz pač nisem našel skupnega jezika z malteško kulinariko. Na tem spisku ni nobene jedi, ob kateri bi se mi pocedile sline.

Ob tem morda le še tole, da odnos domačinov do hrane ter čas in način, na katerega se priprave in uživanja hrane lotijo, o neki deželi pove več, kot napisani turistični vodniki.

Majhna in sladka – Malta

Malta je majhna le po številkah, ne pa tudi v resnici. Po velikosti je sicer le malce večja od občine Slovenska Bistrica, ima pa skorajda dvajsetkrat več prebivalcev. Zraven tega je občutek velikosti oziroma majhnosti otoške Malte povsem drugačen, kot je to na celini. Zdi se mi, da bi lahko brez težav v enem popoldnevu prekolesaril občino Slovenska Bistrica, po drugi strani pa se mi zdi, da bi za primerljivo veliko Malto potreboval vsaj tri cele dneve. A občutki varajo. Po Malti smo se namreč vozili pet dni in vsak dan obiskali kakšen nov kraj. S tem, da smo glavno mesto z okolico, kjer živi večina otočanov, obiskali šele predzadnji dan. In vendar bi lahko na Malti ostali še vsaj en teden in vsak dan odkrili nekaj novega. Otok sicer nima gozdov in rek (kar je res nenavadno), a ima kljub temu dovolj privlačnih naravnih kotičkov, ki lahko za več tednov zaposlijo klenega in zvedavega pohodnika.

Za pohode v naravi smo si vzeli nekaj dni in hitro ugotovili, da smo prišli v najprimernejšem času, saj je bilo vse v cvetju.
2015-malta_04
2015-malta_10

Polja so čudovito zelena in bogata kljub pomanjkanju vode.
2015-malta_06
2015-malta_07

Najbolj so nam bile všeč strme pečine, ki so se dvigovale navpično iz morja. Na južni strani je razgled segal skoraj do Afrike, na severni do Sicilije.
2015-malta_09
2015-malta_08

Obiskali smo tudi otoček Gozo, kjer pridobivajo sol na enak način že od rimskih časov.
2015-malta_11

Takole pa se razjezi sredozemsko morje.
2015-malta_12

Prvomajske počitnice na Malti so bile kratke, a čudovite. Sicer ni bilo eksotike, a je nismo pogrešali. Največji čar pri vsem skupaj pa je bil, da smo bili ponovno na poti vsi štirje.
2015-malta_05

Malta po indijsko

Indijska restavracija je pač nekaj, kar moramo poiskati v vsaki državi, ki jo obiščemo. Na Malti nam je uspelo najti dve. V tisti, ki smo jo obiskali včeraj, nas je presenetila razlaga imena restavracije:

SURUCHI je indijsko ime, ki pomeni “velika radost” in “sreča”. Nanaša se tudi na osebo (z izjemno dobrim okusom za vse), ki prinaša svetlobo in življenje v življenja drugih.

Prizadevamo si, da bi to prinesli k vaši mizi danes.

Uživajte v vašem Surichi doživetju!

Več vtisov sledi, saj smo se šele vrnili domov.

2015-malta_03

Divja ali civilizirana Malta

Prvih pet dni na Malti smo preživeli tako, da smo se z najetim avtom vozili okrog in okrog otoka. S trajektom smo se zapeljali tudi na manjši otok, Gozo. Bili smo tako rekoč povsod, izognili smo se le glavnemu mestu in turističnim krajem na severnem delu otoka. Videli smo predvsem divjino in prazne plaže, saj se kopalna sezona še ni začela. Manjši kraji, ki smo jih obiskali, pa so bili skoraj vsi po vrsti prazni. Nikjer žive duše, le tu in tam je po ozki uličici mimo nas pridrvel kakšen avto. Izkušnje z vožnjo po ozkih mediteranskih uličicah že imamo, tako, da smo tega že vajeni. Ko napišem ozka uličica, to pomeni, da je tako ozka, da se na njej ne moreta srečati niti avto in pešec oziroma se mora pešec prisesati na zid! Upam, da ne pregledajo podvozja na avtu, ko ga vrnemo, prevečkrat smo nasedli (ne na pešce, na grbine). Zraven tega je program za navigacijo skrbel, da smo prevozili čim več kilometrov po stranpoteh, saj nas je ničkolikokrat usmeril iz glavne na stransko cesto, ki je postajala vedno bolj ozka in ozka, dokler se ni spremenila v kozjo stezo, na kateri niti obrniti ni bilo mogoče. Smo se pač nazaj do glavne ceste zapeljali ritensko! Predvčeraj nas je usmeril skozi kamnolom! To, da se na Malti vozi po levi strani ceste, je le še dodatni bombonček, ki je popestril vožnjo.

V teh odročnih krajih nam je bilo prav všeč, saj smo se večkrat počutili prav izgubljene. Tudi turiste smo srečevali le na dveh res najbolj obiskanih znamenitostih, drugače ne. Tako smo imeli naravo le zase, kar imamo najraje. Čeprav na Malti v resnici nič ni prav odročno, saj je otok tako majhen, da že iz vsakega malce bolj visokega hriba vidiš morje na več straneh in celo glavno mesto, če se dovolj potrudiš. Zase smo imeli tudi majhne vasice, a te nas niso tako navdušile, saj ni bilo kaj tam za videti. Povrhu tega so bile prazne zaprašene ulice videti malce strašljivo.

Danes smo končno prispeli nazaj v civilizacijo, ki jo je Sara že močno pogrešala. Kakšen kontrast med bedo in bliščem! Do sedaj smo tavali po brezpotjih in se vozili po tako slabih cestah, kot smo jih videli le še v Albaniji, sedaj pa to pišem na klopci najsodobnejšega nakupovalnega središča z vsaj petdeset bleščečimi trgovinami! Sončno svetlobo so zamenjali neonski napisi, piš vetra klima, šumenje valov pa glasovi nakupovalcev. Civilizacija. Pfff!

Pred nami je še nekaj dni na Malti, ki jih očitno ne bomo preživeli v naravi. A nič zato, saj civilizacija s seboj prinaša tudi indijske restavracije in gelaterije! Povrhu je nocoj nacionalno tekmovanje v ognjemetu, kar bi naj bil strašanski šov. Ne bo nam dolgčas.

Da bo kontrast jasnejši, fotografija majhne vasice, kjer smo se zbudili danes zjutraj…
2015-malta_01

… in fotografija velikega mesta, kamor smo prispeli po zajtrku.
2015-malta_02

Kje je bolje?

Pozdrav z Malte

Zanimiv otok je Malta, povsem drugačen od npr. Cipra, Sicilije ali Korzike. A ker smo tukaj šele prvi dan, o občutkih še ni kaj veliko za povedati. Moramo ga doživeti malce bolj podrobno. Danes smo tukaj preživeli prvi dan in ga odkrivali tako, kot to počnemo najraje, peš. Podali smo se na treking vzdolž južne, previsne obale in za 12 kilometrov dolgo pot potrebovali dobrih šest ur. Pa ne hodimo počasi! Fotografij žal ne morem naložiti, ker je internet prepočasen.

A na poti smo skupaj, vsi štirje, prvič po dobrem letu. Kar ima svoj čar. Povsem druga zgodba, kot v Mehiki in na Cipru, ko Sara ni bila za nami. Zelo sem vesel, da smo ponovno vsi na poti in to s tako velikima dekletoma, da je vse skupaj prav zabavno.

Ta internet je res prepočasen, zato bom raje nehal in nadaljujem ob drugi priliki.

Lepe prvomajske!

Prvomajski oddih

Sedaj pa je že skrajni čas, da se ponovno odpravimo od doma. Tokratna popotniška abstinenca traja že predolgo. Z zadnjega potovanja smo se namreč vrnili pred petimi meseci. Tako dolgega premora med potovanji si že dolgo nismo privoščili. A začuda nam ni bilo težko zdržati, saj smo se (verjeli ali ne) zaposlili z načrtovanjem potovanj. Kar je glede na to, da nismo mogli dejansko potovati, naslednja najboljša stvar. No ja.

Prvomajski prazniki so torej tukaj. Že pred leti, ko smo se zasitili Poreča in podobnih rednih destinacij, smo se odločili, da za prvi maj raje ostanemo doma ali pa odpotujemo malce dlje od Jadranskega morja. A le malce dlje in ne za preveč časa, saj ne želimo za dlje časa zamuditi spomladanskega razcveta pri nas doma. Tako smo v zadnjih letih za prvomajske praznike sicer potovali, a ostali v mejah Sredozemlja. Lani na Cipru, predlani na Sardiniji in leto prej v Turčiji. Nekoč davno tega smo bili tudi na Kreti, Siciliji in Korziki. Večjih otokov na Sredozemlju smo torej obiskali že kar nekaj.

Kam odhajamo letos?

Na Malto! Otoška deželica, ki je tako majhna, da ima celo manjšo prestolnico od naše. Kakorkoli že, v načrtu imamo nekaj pohodov, kopanja v morju in bazenih, sprehajanja po zgodovinskih mestecih in upam, da tudi česar dobrega za pod zob. Se kaj javimo.