207.000 korakov čez Velebit

Velebitsko planinsko pešpot v dolžini 140 kilometrov sem prehodil v 50 urah oz. sedmih dneh. Verjeli ali ne, za to sem moral narediti 207.000 korakov! Še sam ne verjamem, da je to mogoče, a telefon pravi, da drži. Z vsakim korakom čez drn in strn, v burji in peklenski vročini, skozi temačne gozdove in čez gorske grebene sem na hrbtu nosil 20 kilogramov težek nahrbtnik. A to so le številke, ki o tem, s čemer sem se soočal in o ovirah, ki sem jih za to moral premagati, ne povedo popolnoma nič.

Ko sta me pred dobrim tednom Sabrina in Maša odložili na začetku poti ob vhodu v narodni park Severni Velebit, je Sabrina vprašala paznika: “Ima li životinja?” Resen možakar je začel naštevati: “Divje svinje, volkovi, kače, medvedi in še kaj!” To je odgovor, ki ga jaz nisem želel slišati, zato tudi vprašanja nisem postavil. Ni kaj, Velebit je pristna divjina, kjer ti kmalu postane jasno, da kot človek tja ne sodiš. A kaj, ko je, podajati se tja, kamor ne sodiš, tako mamljivo.

Od vseh lokalnih prebivalcev, pred katerimi so me tako strašili, da sem nenehno oprezal za njimi, sem srečal le enega. Poskoka, ki velja za najbolj strupeno evropsko kačo. Na srečo mi je pot prekrižal nekaj metrov pred menoj in se nisva pobliže spoznala. Eni pravijo, da je poskok modras, drugi pravijo, da ni. A dokler ne ugrizne, je vseeno, zato se s tem nisem ubadal. Kosmatinca z vrha prehranjevalne verige, katerega ime zbuja strahospoštovanje, nisem videl, sem pa ga slišal, kako se oglaša.

Pot je razdeljena na osem etap, ki sem jih nameraval prehoditi v osmih dneh. A ko sem tretji dan izvedel, da je bivak, v katerem sem nameraval prenočiti naslednjo noč, zrušen, sem moral v enem dnevu prehoditi dve etapi. Tisti dan sem hodil 11 ur in pol. Na poti nisem srečeval veliko ljudi, le v kočah in bivališčih, kjer smo si delili izkušnje in doživetja. Razen na dveh etapah, kjer cel dan nisem srečal žive duše. Na poti sem srečal le še enega norca, ki se je celotne pešpoti lotil v enem kosu.

A tegob in uspehov ter spoznanj in doživetij, ki sem jih bil deležen ob 207.000 korakih pohajkovanja čez Velebit, ne morem strniti v eno objavo. Naj povem le, da je šlo za izjemno preizkušnjo meja vzdržljivosti, dojemanja samote in soočanja s strahovi.

img_4935
img_4930
img_4929
img_4931
img_4932
img_4933
img_4934
img_4936
img_4937
img_4938

Pestro popotniško leto

Izleti, pustolovščine, motoristični potepi, gore, morje, prestolnice in še kaj. Včasih se zdi, da nam ne uspe niti zadihati med enim in drugim potovanjem. Na srečo ni tako, saj bi nas v tem primeru potovanja obremenjevala, ne osvobajala. Sicer je res, da je bilo zadnjih dvanajst mesecev iz popotniškega vidika pri nas kar pestro: Afrika, Indija, Sicilija, Praga, večkrat na morje, v Bosno, Črna goro in še kam. A leto je dolgo in svet čudovit. Zakaj ga ne bi uživali?

Kar je pri tem (vsaj zame) zelo pomembno, je to, da se osredotočimo na potovanje ali izlet, na katerem smo v tistem trenutku in da takrat še ne razmišljamo o naslednjem podvigu ali izzivu. Kar ni preprosto, sploh kadar že natanko vemo, kam se podajamo prihodnjič. Gre namreč za to, da so večji in bolj avanturistični podvigi precej bolj mamljivi in spodbujajo večjo strast, kot krajši izleti. Saj je fino iti na morje in tega se zmeraj veselimo, a občutki, ki te prežemajo ob tem, ko se odpravljaš na resno preizkušnjo, so popolnoma drugačni. Najočitnejša razlika je v dozi strahu, ki je sorazmerna z zahtevnostjo potovanja; zahtevnejše kot so priprave, večji je strah, da bo kaj šlo po zlu. Sicer lahko skušaš strah ignorirati, a je racionalneje, da s pripravami zmanjšaš morebitno tveganje. Kar pomeni, da se moraš s pripravami ukvarjati, torej o potovanju razmišljati. Ampak če dovolimo, da nam priprave na naslednje potovanje zameglijo užitke potovanja, na katerem smo pravkar, smo zgrešili samo bistvo potovanj. Povrhu imam jaz zmeraj v ozadju idejo za kakšen nov izziv, tako, da moram te ideje brzdati.

A dovolj o tem, kje vse smo bili v minulih dvanajstih mesecih. Obdobje, ki je pred nami, bo še bolj pestro. V poletnih mesecih namreč načrtujemo tri podvige: prvega solo, s katerim se spopadem sam čez nekaj dni. Za osem dni se podajam sam v divjino. Peš. Na drugem, družinskem, bomo dopustovali. Tretji, ki se ga bova lotila s Sabrino, pa sodi v kategorijo najbolj avanturističnih, tistih, ki narišejo nasmeh okrog in okrog obraza že, ko pomislim nanje.

A tako, kot poskušam ne prehitevati z mislimi, se trudim ne prehitevati z objavami načrtov potovanj. Vsaj dokler se resnično vse ne postavi na pravo mesto, nekako ne vidim razlogov za to, da bi obelodanjal načrte, ki so še v zraku oziroma nekje v prihodnosti. Sem mnenja, da je treba najprej potovati in šele nato o tem govoriti. To se mi zdi danes, ko ima hvalisanje o načrtih za prihodnost večjo težo od tega, kar v resnici storimo, še posebej pomembno. Zato sam najraje pišem šele potem, ko so doživetja že doživeta in jih v miru predelam. Kar je pogosto šele doma. Tukajšnje objave so torej rezultat predelanih doživetij s potovanj. Kadar pa se s potovanj javimo v živo, pa je to najpogosteje v obliki “instant utrinkov” na https://www.facebook.com/BrackotiNaPotovanju/.

Le toliko, da se ne spozabimo in ne zamenjamo vzroka in posledice. Potujemo! Vse drugo sledi.

Poučno potovanje po Siciliji

Tokratno potepanje po Siciliji je bilo nekaj posebnega. Predvsem zaradi tega, ker smo prvič potovali v novi, petčlanski postavi. Večja kot je skupina, več je različnih želja in več je prilagajanja ter sklepanja kompromisov. A prav je tako, prilagajanja in sprejemanja navad drugih ni nikoli dovolj. To ne velja le za sprejemanje novih ljudi, ki se znajdejo v našem ožjem krogu, ampak tudi za vse bližnje, ki se spreminjajo. Tako je v primerjavi z devetletno deklico, ki je stala na Etni leta 2008, Sicilija 2008 Sara danes velika punca. Sicilija 2017

Tudi Maša, ki je takrat imela štiri, Sicilija 2008 jih ima danes 13. Sicilija 2017

Tudi midva s Sabrino sva se od leta 2008 Sicilija 2008 spremenila. Sicilija 2017

Ne govorim o odraščanju in staranju, temveč o tem, da se s tem, ko se spreminjajo naše navade, želje, sposobnosti in še kaj, spreminjamo tudi mi. Tako so za nas potovanja oder, na katerem vsake toliko časa odigramo vsi skupaj in igra uspe le, če se drug drugemu prilagajamo. Seveda smo kot družina skupaj vsak dan, a v znanem okolju oziroma doma smo podvrženi rutini, zato sprememb ne opazimo tako, kot na potovanjih. Ko k temu dodamo še novo dimenzijo potovanj, ki se nam je odprla na tokratnem potepanju po Siciliji, dobimo popolnoma novo, poučno izkušnjo. O sebi in drug o drugemu smo se naučili nekaj novega.

Vse krasne znamenitosti, ki jih obiščemo, dobrote, ki jih okusimo in prizori, ki jih doživimo na potovanjih, pa so le češnja na naši družinski torti.

Najveličastnejši zgodovinski kraji sveta, 1. del

Nazadnje sem naštel pet destinacij, ki jih je narava okrasila z izjemno lepoto, zaradi česar so nam ostale v trajnem spominu. Narava je (za naš okus) kreator najveličastnejših prizorov na svetu, a tu in tam tudi človeku uspe ustvariti nekaj tako izjemnega, da nam zastane dah. Seveda ima vsak svoj okus, a pogled na nekatere človeške dosežke je tako veličasten, da je ob njem težko ostati ravnodušen.

Katere človeške stvaritve so najbolj navdušile nas?

Piramide. Seveda, a katere? Videli smo jih namreč kar nekaj, tudi takšne idilične, skrite globoko v džungli. A najbolj nas je impresionirala piramida El Castillo v Chichen Itzi na Jukatanu v Mehiki. Ni niti največja, niti najlepša, kar smo jih videli, a ob njej smo občutili nekaj, česar nismo ob nobeni drugi. Res pa je, da je bila to naša prva piramida, morda se nam je vtisnila v spomin prav zaradi tega. 203_0355

Med mistične stvaritve človeka, ob katerih smo začutili nekaj posebnega, sodi tudi Brú na Bóinne. Pravzaprav pet tisoč let stara grmada Newgrange. Tam smo prisostvovali »umetnemu« zimskemu solsticiju, ki nas je dobesedno očaral. 2007-irska_45.JPG

Dokaz, da zna človek v naravo posegati tudi tako, da jo olepša, so riževe terase. Nad njimi smo se navduševali na Baliju, na Kitajskem, v Indiju, Nepalu in še kje, a najbolj so nas presunile na Filipinih. Dvatisočletne riževe terase Banaue so prava paša za oči in ena redkih stvaritev človeka, ki se uporablja in služi namenu že dve tisočletji. 2010-Filipini_019 2010-Filipini_018

Kitajska je ogromna dežela z izjemno zgodovino in temu primernim številom veličastnih krajev. Sicer se s Kitajci nismo najbolj razumeli, a nam je Kitajska ostala v spominu, kot ena izmed najveličastnejših destinacij. Od vseh čudes, ki smo jih tam videli, nas je najbolj prepričal Veliki kitajski zid. Morda zato, ker na Kitajskem niti za trenutek ne moreš biti nikjer sam, saj je povsod polno ljudi. Mi pa smo se malce potrudili in kitajski zid obiskali izven dometa množic ter ga tako imeli le zase. 2010-Kitajska_97

To, da še tako čudovita znamenitost (ne glede na to ali gre za stvaritev narave, človeka ali koga tretjega) izgubi svoj čar, kadar jo obiščeš v spremstvu več sto ali tisoč ljudi, sem omenil že večkrat. Zato se, če že prepotuješ pol sveta, da jo vidiš, izplača potruditi za to, da jo obiščeš takrat, ko ni gneče.

To se nam sicer ni posrečilo, ko smo obiskali Machu Picchu, saj smo ga obiskali v višku sezone. A število obiskovalcev na dan je omejeno na 2.500, zaradi česar (glede na ogromno površino, ki jo zaseda starodavno inkovsko mesto) sploh ni bilo gneče. A ne glede na to, je bil naš obisk najveličastnejših ruševin na svetu eno najbolj mističnih doživetij. 2010-Peru_37

Več prihodnjič.

Svet je lep

Pišem o najlepših, najcenejših, najvarnejših, najdostopnejših destinacijah, ki jih priporočajo drugi in pozabljam na lastne izkušnje. Zato tokrat navajam destinacije, ki jih je vredno obiskati po našem, oziroma mojem izboru. Nekaj bližnjih, nekaj daljnih, vse pa imajo skupno to, da so nas navdušile.

Od bližnjih destinacij mi prvi padejo na pamet Dolomiti, za katere sem, ko smo jih obiskali nazadnje, zapisal: »Razgledov, ki človeka ponesejo v takšno stanje duha, kot znajo to Dolomiti, ni veliko.« 2015-dolomiti_02

Zahodna Avstralija je sicer na drugem koncu sveta, a ponuja tako čudovite prizore, da je to nemogoče pojasniti z besedo ali fotografijo. Neskončna avstralska prostranstva dajejo takšen vtis svobode, kot redko kaj. Res pa je, da bo v Avstraliji marsikateri popotnik pogrešal kulturni šok. Mi smo ga »Ves čas v Avstraliji se mi je dogajalo, da sem jo nehote primerjal z Indijo. Morda zato, ker je Avstralija najbolj zahodnjaška, Indija pa najbolj vzhodnjaška dežela, kar smo jih obiskali na tem potovanju. Indija je polna nasprotij in nelogičnosti, v Avstraliji nam je bilo jasno vse. V Indiji predpisi, vozni redi in jedilni listi ne veljajo, v Avstraliji je predpisano vse in kar je predpisano, velja. Kar smo pogrešali v Indiji, smo imeli v Avstraliji, kar smo pogrešali v Avstraliji, smo imeli v Indiji.« 2010-Avstralija_084 2010-Avstralija_064

Podobne občutke ponuja tudi Argentina, konkretneje, Patagonija. Prostrana, za človeka negostoljubna dežela, je ustvarjena za uživanje v razgledih. Če k temu dodamo še svetovno znane dobrote z žara, vino in sladoled, dobimo destinacijo, ki je ne gre izpustiti. 2008-argentina&chile_22.JPG 2008-argentina&chile_57.JPG

Sodeč po omenjenih destinacijah se zdi, kot da nas najbolj navdušujejo naravne lepote. Drži. Zato nikakor ne sme manjkati Nepal s Himalajo. Ta čudovita podalpska oz. podhimalajska deželica ponuja krasne ljudi in konkretni kulturni šok, a pohodništvo po Himalaji je nedvomno njen največji adut. Nepal ima več obrazov, v spomin so se mi vtisnili tudi takšni: »Živo se spomnim, ko sem prvo jutro v Katmanduju šel zgodaj skozi mesto še pred odprtjem lokalov in sem v eni veži videl gručo otrok, kako so spali, ležali so eden čez drugega, umazani, z raztrganimi cunjami na sebi.« 2009-Nepal_38 2009-Nepal_84

Dodajam še eno, ki je relativno blizu in preprosto dostopna, a tako čudovita za oko, da je ne gre zamuditi. To je Norveška. Ne morem zapisati Skandinavija, kljub temu, da sta privlačni tudi Švedska in Finska. Zahvaljujoč obali in fjordom je namreč prav Norveška nekaj resnično posebnega. Skandinavija-064 skandinavija-014

Sprva sem mislil, da bom v to objavo spravil več. A svet je resnično preveč lep, da bi ga stlačil v eno objavo. Zato je ta namenjena le destinacijam, ki so na nas naredile vtis predvsem z naravnimi lepotami. Drugo sledi.

Obujanje popotniških spominov

Tako kot pri vsaki odvisnosti, tudi pri pomanjkanju potovanj nastopi kriza. Pride obdobje, ko čas, zvezde, vetrovi ali čarovniške prerokbe niso naklonjeni temu, da bi potovali. Takrat nam ne preostane drugega, kot da ostanemo doma oz., ne potujemo. Na silo seveda ne gre. Pravzaprav bi šlo, a ne bi imelo prav nobenega smisla. Zato je treba počakati, da čas medveda mine in da nastopi bik.

A tudi ta čas je mogoče dobro izrabiti. Na primer, z obujanjem spominov. Tako, da sedemo na kavč, vzamemo v roke album fotografij in ga skupaj prelistamo. Fotografij iz potovanj imamo seveda na tisoče. So lepo urejene, sortirane in zbrane tako v elektronskem, kot papirnatem formatu, a jih je kljub temu veliko. A kaj, ko to počnemo zelo redko. Mislim, da bomo danes skupaj sedli na kavč in obujali spomine.

Na prijazno gospo, ki nam je spekla najboljše tortilje.
2006-mehika_44
Na to, kako smo na trgu v San Cristóbal de las Casas previjali Mašo.
2006-mehika_20.JPG
Na rigajoče Indijance v Čamuli.
2006-mehika_25.JPG
In kako smo si popolnoma sami, brez spremstva upali obiskati samotne piramide v džungli oddaljeni stotine kilometrov od mesta.
2006-mehika_35.JPG
Kako smo se potikali po odročnih krajih.
2006-mehika_33.JPG
In kako smo tehtali kokose na rajskih plažah.
2006-mehika_42
Vse to in več smo doživeli pred natanko desetimi leti v Mehiki.

Morda pa je deset let tista mera, ko je treba vzeti v roke fotografijo, da se ponovno spomniš nekega dogodka. Ali pa ne. Vsaj pri meni je tako, da si znam dogodke iz preteklih potovanj še vedno priklicati v spomin brez pomoči fotografij. A vseeno bomo danes to naredili skupaj. Sedli na kavč in prelistali album s fotografijami iz Mehike.

Najugodnejše eksotične destinacije

Čas je, da od izletov in potovanj po bližnji okolici preidem na resnejše zadeve. Na potovanja v daljne, eksotične dežele. To so tiste dežele, za katere je dovolj, da nanje le pomislimo in v očeh se nam prižgejo iskrice. Tiste dežele, v katerih nas bo zadel kulturni šok, saj je tam vse tako drugače, da skorajda nič, kar poznamo doma, tam ne velja. Prav te, eksotične dežele so krive, da so potovanja droga, saj sta drugačnost in pobeg iz rutine tako mamljiva. Še dobro, da so potovanja tako daleč povezana s toliko neprijetnostmi in negotovostmi, kar večino ljudi odvrne od tega da bi eksotiko poskusili, saj bi bilo sicer odvisnikov od potovanj preveč. Za tiste, ki o tem že razmišljajo, pa nekaj idej, ki jih je v letošnjem letu vredno poskusiti.

Rdeča nit je (tako kot v zadnjih objavah na to temo), da so poceni. Saj menda je jasno, da je to, kar je poceni in to kar je drago, relativno in tudi subjektivno. Na primer, potovanje v eno izmed najdražjih dežel na svetu, v Švico, je za Slovence ceneje, kot potovanje v eno izmed najcenejših dežel na svetu, Kambodžo. Seveda bi tudi za Švico lahko rekli, da je eksotična, za marsikoga najbrž tudi je. A z eksotično deželo imam jaz v mislih nekaj povsem drugega, kot je Švica.

Začnimo z destinacijami, ki jih kot najugodnejše v letošnjem letu priporoča Lonely Planet. Od eksotičnih je na prvem mestu Vietnam (tudi jaz bi ga dal na prvo mesto). Z manj kot 20 evrov na dan za spanje, hrano in prevoz, je vsekakor ena izmed najbolj poceni eksotičnih destinacij. S tem, da je tudi ena najprivlačnejših. Naslednja ugodna destinacija na seznamu je vzhodna Afrika s Kenijo, Ugando, Tanzanijo in sosedami. Jim verjamem na besedo, saj tam še nismo bili. Afriškim državam eksotičnosti ne gre oporekati. Na seznamu je srednjeameriška Kostarika, ki s koralnim grebenom, peščenimi plažami, na katerih valijo želve in tropsko džunglo predstavlja sam pojem eksotike. A se mi zdi, da tam ni tako poceni. Vsaj po naših izkušnjah je na ameriški celini dražje kot v Aziji. Zato previdno pri izbiri poceni destinacije. Omenjena je tudi Zahodna Avstralija. Vsekakor izjemno čudovita dežela, eksotična predvsem zaradi naravnih čudes. A nikakor je ne gre umeščati med ugodne destinacije, saj so tamkajšnje cene previsoke za popotnike, ki prihajamo iz tega konca sveta. Da cen letalskih vozovnic do Avstralije niti ne omenjam.

Spletnih strani s seznami najugodnejših eksotičnih destinacij je ogromno. En primer tukaj, drugi tukaj.

Precej bolj zanimiva je primerjava na strani Bootsnall, kjer primerjajo razlike med padanjem in rastjo tujih valut. Za ameriški dolar vemo, da je v primerjavi z evrom v zadnjih letih zrasel, tako, da za nas iz evro območja ta čas ni najprimernejši za obisk ZDA. A iz grafikona so razvidne tudi destinacije, kjer je evro vreden več:

V primerjavi z lanskim letom je evro pridobil 47 odstotkov glede na lokalno valuto v Kazahstanu in 32 odstotkov v Ukrajini. Podatek, ki nikakor ni zanemarljiv pri izbiri naslednje popotniške destinacije.

Najugodnejše evropske destinacije

Ne dolgo nazaj sem pisal o tem, katere so najugodnejše destinacije za potovanja v naši bližini. Na prvem mestu je seveda Slovenija (zaradi bližine, ne zato, ker bi bila najcenejša), kateri sledijo dežele, ki so nam blizu. Na tem mestu nadaljujem z deželami, ki so malce dlje, a so lahko v letošnjem letu še posebej mamljive. Bodisi zaradi cen, ki so nižje kot sicer, bodisi zaradi kateregakoli drugega razloga. Seveda pod predpostavko, da si želite (hrepenite po potovanjih), zmorete (imate čas in denar) in upate (se ne bojite novodobnih groženj) potovati po svetu.

Začnimo z deželami, ki so nam dostopne z avtomobilom. Saj veste, prtljažnik napolnite s šotorom, nekaj spalnimi vrečami, hladilno torbo, nekaj konzervami tune in paketi testenin ter se odpeljete dogodivščinam naproti. Road trip. Potovanje z lastnim prevoznim sredstvom, od avtodoma, avta, motorja ali kolesa je v tem času še bolj primerno (in ugodno) kot kadarkoli. Prvič: bencin je najcenejši v zadnjih šestih letih. Drugič: kampiranje je najcenejši način prenočevanja (razen na Hrvaškem in podobnih letoviških destinacija). Tretjič: hrano lahko kupujete v supermarketih, tako, da s prehranjevanjem nimate višjih stroškov, kot doma. Četrtič: če potujete z lastnim prevoznim sredstvom, se izognete letališčem, avtobusnim in železniškim postajama in drugim prostorom, kjer je gneča. Petič: načrt potovanja in destinacije lahko prilagajate sproti glede na to, kje vam je všeč. Če si omislite še avto asistenco ali članstvo pri AMZS, ste lahko na road tripu po Evropi bolj brezskrbni kot doma!

Poskusimo z Baltikom. Estonija, Litva in Latvija. Relativno prostrane in zelene dežele, ki jih je vredno obiskati. Glavna mesta, Talin, Riga in Vilna so čudovita. Vsako od njih je nekaj posebnega in se jih izplača obiskati, saj so v zadnjih dveh desetletjih doživela pravi turistični razcvet. Seveda so tudi cene v teh glavnih mestih precej višje, kot drugje. Za vse, ki jim pohajkovanje po mestih ne godi, pa so na razpolago prostrani zeleni gozdovi in neokrnjena narava.

Če se do baltskih dežel zapeljemo z lastnih prevozom, naj ne bodo cilj le omenjene tri dežele. Nikoli ne smemo pozabiti na najbolj univerzalen in uporaben izrek, ki ne velja le za potovanja, temveč za vse poti, na katere se v življenju podamo: pot je cilj! Zato naj bodo cilj potovanja do Baltika vse dežele, skozi katere se bomo zapeljali. Od Madžarske, Slovaške, Poljske in še katere. To je že kar lep zalogaj za zapolnitev letošnjih dopustniških dni.

Idej in dežel, ki jih je mogoče obiskati v bližini in so za potovanja relativno ugodne, je seveda še več. Tokrat sem izhajal iz predpostavke, da tako destinacijo kot način potovanja izbiramo glede na najugodnejšo ceno. Za vse, ki se tovrstnih raziskav lotevate podrobneje, preverite strani Numbeo in Backpacker index. Cene potovanj po Evropi

 

Načrtovanje potovanja po Evropi

Med brskanjem po arhivu sem našel neke zelo stare datoteke. Stare celih trinajst let in to zapečene na CD-ju. Našel sem namreč načrt našega drugega potovanja po Evropi. Takrat smo se triletna Sara in midva, rosno mlada starša, z avtom zapeljali od doma, vse do severa Škotske in nazaj. Z Meganom in več kot dvajset let starim družinskim platnenim šotorom Induplati. Tega sem v tridesetih dneh, koliko je trajala naša pot, postavil (in razstavil) 12 krat. Krasna pustolovščina!

V tistih časih sem potovanja še podrobno načrtoval. Ne le načrtoval, še na potovanju samem sem sproti beležil prevožene razdalje in ostale podrobnosti. Res pa je, da je bilo takrat potovati po Evropi drugače, kot danes. Na vsak prestop meje je bilo potrebno čakati in pokazati potni list. Po vstopu v vsako državo je bilo treba zamenjati denar. Skratka, malce več načrtovanja je bilo potrebnega, kot danes. Kar je ostalo nespremenjeno do danes, je to, da realizirana pot nikoli ni enaka načrtovani. Razen seveda za tiste, ki se načrta držijo kot pijan plota in se ne pustijo zmesti nobeni (dobri ali slabi) okoliščini, ki jih doleti na poti. Vsekakor pa drži, da je potovanje, na katerem nameravaš obiskati Disneyland v Parizu, muzej voščenih lutk v Londonu, Stonehenge, Loch Ness, Mount Blanc in še mnogo več, do neke mere treba načrtovati.

Takšni sta bili naša predvidena in realizirana pot od Slovenske Bistrice do Strasbourga, Londona, Edinburga, Glasgowa, Pariza in čez Alpe do italijanskega primorja:

Datum Predvidena pot Realizirana pot Razdalja
29.jun Maribor – Fussen – Strasbourg Maribor – Fussen – Strasbourg 1000
30.jun Strasbourg – Reims – Calais Strasbourg – Reims – Calais – London 800
1.jul Calais – London London 0
2.jul London London 0
3.jul London London 0
4.jul London London – Brighton – Stonehenge – Stradford 460
5.jul London – Brihgton – Avebury Stradford – Warwick – York 270
6.jul Avebury – York York – Gretna – New Lanark – Edinburgh 410
7.jul York – Gretna Edinburgh 0
8.jul Gretna – New Lanark – Edinburgh Edinburgh 0
9.jul Edinburgh Edinburgh 0
10.jul Edinburgh Edinburgh – Killiecrankie – Loch Ness – Morvich 360
11.jul Edinburgh Morvich – Skye – Fort William 325
12.jul Edinburgh – Dundee – Perth – Killiecrankie Fort William – Inveraray – Glasgow 265
13.jul Killiecrankie – Loch Ness – Fort William Glasgow 0
14.jul Oban – Glasgow Glasgow – Paris 1141
15.jul Glasgow Paris 0
16.jul Glasgow Paris 0
17.jul Glasgow – ta dan je rezerva Paris 0
18.jul Glasgow – Francija – Paris (1200 km) [1] Paris – Disneyland 89
19.jul Paris Paris – Versailles – Vizille (Grenoble) 666
20.jul Paris Vizille – Rosapineta 660
21.jul Paris Rosapineta 0
22.jul Paris – La Fayete (Mt. Blanc) Rosapineta 0
23.jul La Fayete – Venice Rosapineta 0
24.jul Venice Rosapineta 0
25.jul Venice Rosapineta – Venice 243
26.jul Venice Rosapineta 0
27.jul Venice Rosapineta – Maribor 430
28.jul Venice – Maribor 7119 km

Našel sem celo zemljevid načrtovane poti, lep zalogaj, ni kaj. autoroute

Vesel sem, da sem našel te datoteke in se tako spomnil, kako preprosto, čudovito in nagrajujoče je potovati z majhnimi otroki in avtomobilom. Pa če načrtujemo ali ne, glavno, da se gre!