Pripravljeni na pot

O tem, kje bomo preživeli prvomajske počitnice, smo doma razpravljali že februarja. Idej in želja je neskončno, a tistih izvedljivih je le peščica. Že nekaj časa nazaj sem našel izjemno poceni vozovnice za deželo v Aziji, ki nam je privlačna in smo se zanjo takoj ogreli. A preden smo se uspeli dogovoriti in urediti vse potrebno, tako poceni vozovnic ni bilo več mogoče dobiti. Treba je bilo najti nekaj drugega. Tako sem se lotil iskanja letalskih vozovnic do dežel, ki so nam privlačne in bi jih v tem času lahko obiskali. Bilo jih je vsak deset, od Azije in Afrike, tja do Južne Amerike. A dovolj poceni letalskih vozovnic v daljne kraje enostavno nisem našel, zato sem začel razmišljati o bolj bližnjih deželah. Prva ki mi je padla na pamet, je dežela, ki smo jo želeli obiskati že v okviru enoletnega potovanja, a je zaradi klimatskih razmer v poletnem času, nismo mogli. Sedaj v času prvomajskih praznikov pa je pravšnji čas za potovanje to njej. Ko sem to omenil Sabrini, je bila takoj za to. Naša naslednja destinacija je bila določena v hipu. Gremo v Iran!

Dežel, ki so nam tako blizu glede na razdaljo in tako daleč glede na način življenja kot Iran, ni veliko. Do čudes Perzije, današnjega Irana je namreč mogoče priti zgolj v treh dneh vožnje z avtom oziroma vlakom ali pa z nekajurnim poletom. Pravšnja kombinacija za prvomajske počitnice.

Potem, ko smo preverili, da v Iranu ni ničesar takšnega zaradi česa si ne bi upali tja, je bilo treba urediti vizume. Te je sicer moč dobiti ob prihodu v Iran, kar pa ni nujno, saj se zna zgoditi, da izdajo vizuma zavrnejo. Zato smo si jih raje priskrbeli pri prijaznih Irancih na veleposlaništvu Islamske republike Iran v Ljubljani. Šele, ko smo vizume dobili, smo lahko izbrali način, kako bomo tja odpotovali.

Glede na obilico možnosti potovati v Iran in nazaj, ni bilo lahko najti najustreznejše. Sprva smo se zaradi izjemno dragih poletov iz bližnjih letališč v Iran, odločili za malce drugačno možnost. Iz Budimpešte bi z nizkocenovnikom poleteli v Istanbul. Od tam pa bi poleteli naprej na drugi konec Turčije, do katerega izmed mest v bližini Iranske meje. Mejo bi prečkali z avtobusom, kombijem ali peš, nato pa proti prvemu večjemu mestu v Iranu nadaljevali z lokalnim prevozom. In po isti poti nazaj. Ta pot bi nam bila zelo zanimiva, polna izzivov, daleč najcenejša, a žal tudi najdolgotrajnejša. Ker pa naš časa za obisk Irana tokrat ni neomejen in ker bi nam ta pot vzela več dni v vsako smer, smo se raje odločili za najpreprostejšo, najugodnejšo in najhitrejšo možnost, let iz Münchna v Istanbul.

Če bi lahko izbiral med vsem možnimi načini potovanja v Iran, bi zagotovo izbral pot z avtom. Ne znam si predstavljati boljšega načina kot vožnja čez Hrvaško, Srbijo, Romunijo in nekajdnevni postanek v Istanbulu. Nato vožnja čez prostrano celinsko Turčijo v Iran in nazaj ob obali Egejskega morja, čez Grčijo in domov. A ker žal nimamo na voljo dveh mesecev, v Iran letimo.

Z nakupom letalskih vozovnic so se naše priprave na potovanje zaključile. Vse kar je še ostalo za urediti, so malenkosti; zavarovanje, odsotnost iz šole in pakiranje. Ne spomnim se ničesar drugega omembe vrednega, kar se tiče priprav na potovanje. No ja, pozabil sem najpomembneje; sicer strogi kodeks oblačenja. A to, kako morajo biti ženske popotnice v Iranu oblečene, raje prepuščam dekletom.

Potovanja se zelo veselimo, sploh ker odhajamo v eno izmed dežel, o kateri razen izkrivljene slike, ki smo je deležni doma, ne vemo ničesar. Nadejamo se, da nam bo uspelo razbiti kak mit, ki pri nas velja o Iranu, o čemer bomo z veseljem kaj napisali.