O Iranu vemo malo. Preden smo se odločili, da tja odpotujemo, sem o Iranu vedel, da je islamska država, v kateri vladajo Šiiti in šeriatsko pravo. Slišal sem tudi, da so ljudje tam prijazni. Kje pa niso? O ljudeh v vsaki državi, kamor se odpravljamo na potovanje, je kdo napisal, da so prijazni. Prebral sem tudi, da je hrana v Iranu zelo okusna. Kje pa ni? Če prav pomislim, smo še skorajda povsod dobro jedli. Vem tudi, da je alkohol tam strogo prepovedan in da Iranci niso Arabci. In da morajo ženske nositi rute in dolga neoprijeta oblačila, a to tem nisem povsem prepričan. Povedali so mi tudi, da moramo obvezno obiskati biser Perzije, Isfahan, kar je enako kot videti pol sveta. To so si baje izmislili Perzijci. Njihov imperij je bil resda velik, ampak pol sveta? Razen imen štirih krajev in nekaterih sosednjih držav, vem še to, da Iran na severu meji na Kaspijsko morje, na jugu pa Perzijski zaliv oziroma Arabsko morje.
Kljub temu, da je Iran blizu Slovenije v primerjavi z deželami daljne Azije ali Južne Amerike, tega dela sveta še ne poznamo. Iran sicer leži v neposredni bližini arabskih dežel, a se od njih razlikuje po religiji, jeziku, zgodovini, kulturi in verjetno še po čem. Od arabskih dežel smo obiskali le Maroko, od pretežno islamskih, pa še Malezijo in Indonezijo. Tukaj pa se naše poznavanje dežel, ki bi lahko spominjale na Iran, konča. Kam sodi Iran v resnici in kako je tam, ne vemo in si tega ne znamo niti predstavljati. Tako da sploh ne vemo, kaj naj od njega pričakujemo.
Več o zgodovini Irana, tamkajšnjemu načinu življenja in o Islamu, sem izvedel šele v zadnjem mesecu iz knjig. Iz romanov, ne iz turističnih vodnikov. Slednjega bomo sicer vzeli s seboj, a ga ne nameravam odpreti, preden se ne vkrcamo na letalo. V tem trenutku o našem potovanju po Iranu, vem le imena treh krajev, ki jih je Sabrina izbrala in bi jih naj obiskali. Če pomislim, da sem še ne toliko let nazaj, potovanja načrtoval do te mere, da sem vnaprej izdelal podroben itinerar, ki smo se ga celo v veliki meri držali. Ali pa da sem s pomočjo Google Earth iskal primerne plaže. Kakorkoli, sedaj več ne načrtujem, a o tem sem že napisal že dovolj.
Tako se v Iran se odpravljamo s kar se da malo pričakovanji in predsodki, da bomo, kolikor nam bo naša dojemljivost dopuščala, odprti za vse nenavadno. Pregovorno prijaznost Irancev bomo sami preizkusili in jo postavili ob bok prijaznosti ljudi, za katere menimo, da so najprijaznejši in smo jih srečali na preteklih potovanjih. Pristno prijaznost Vietnamcev, Nepalcev in Srbov bo težko preseči. Takoj za preizkusom prijaznosti domačinov, sledi test slovesa iranske kuhinje, saj se vsi štirje navdušujemo nad raznovrstno in okusno hrano. Težko verjamem, da bo slavni iranski kebab lahko premagal dišečo indijsko kormo, argentinski steak ali kitajske testenine s svežo zelenjavo in kokosom. Verjamem pa, da nas bo Iran navdušil. Le ne vem še s čem.
Do prihodnjič, iz Irana!
Pozdravljena družina Bračko. Danes sem malo poklepatala s tvojo mamo Sabina in povedala mi je, da ste se odpravili na krajše potovanje v Iran. Prebrala sem večino vaših prispevkov iz prejšnji potovanj in lahko rečem, da sem kar osupla nad vašo korajžo. Jaz pa do Ljubljane potrebujem cel protokol. No prav je tako, da smo ljudje različni. No ja moja strast so gore, prelepe alpe, ki jih pogosto obiskujem. Tam si napolnim baterije in očistim misli. Če samo pomislim, kaj vse ste že videli in doživeli v krajih po širnem svetu, lahko rečem le eno, čudovito. Seveda pa veliko berem in sem skozi branje dobila svojo sliko tudi o Iranu. Zagotovo se strinjam z vami, da je deželo potrebno doživet, saj boste le tako nahranili vaše lačne popotniške duše.
Želim vam, srečno.