Slovenska Bistrica – Berlin – Kopenhagen – Göteborg | Popotniški dnevnik družine Bračko

Po treh dneh vožnje sem včeraj prispel skoraj do Norveške. Skozi Nemčijo sem se le peljal in ustavljal, koliko sem potreboval za počitek. Ko sem drugi dan zapeljal iz trajekta in se zavedel, da se vozim po Danski, sem se od navdušenja, da sem v Skandinaviji, smejal na ves glas.

Na Danskem sem si ogledal nekaj manjših vasi, plaž in prestolnico. Po plaži sem se sprehodil oblečen v motoristična oblačila in mi ni bilo nič kaj toplo. Nedaleč proč pa se je skupina deklet kopala v morju. Tudi v mestih hodijo ljudje oblečeni, kot da je vroče. No, menda njim je, čeprav ni niti 20 stopinj.

Kopenhagen se mi je teh nekaj urah, koliko sem mu namenil, zdel kot eno tistih mest, ki so namenjena le turistom. Staro mestno jedro je eno samo nakupovalno središče, kjer se drenjajo turisti. Sprva še mi je bilo žal, da tako lepe stare hiške preuredijo v trgovinice Nike in lokale McDonalds. Ko pa sem zašel ulico proč od trgovinic in lokalov ni bilo nikjer nikogar. Enako je bilo tudi v drugih krajih, tudi na Švedskem. V Göteborgu sem v turističnem uradu vprašal, kje lahko vidim stari del mesta, ki niso preurejen v nakupovalno središče. Pa so mi rekli, da so vse stare hiše preurejene v lokale ali trgovine. Najbrž že mora biti tako, da nihče ne bi gledal starih bajt, v katerih ne ponujajo modnih cunj ali kapučina.

To sem moral napisati, saj sem, preden sem se odpravil od doma, nameraval obiskati vse prestolnice. Sedaj vem, da jih ne bom. Tako ne grem v Stockholm. Preveč mi je peljati se 700 kilometrov za to. Odločil sem se, da zapustim velika mesta in puste avtoceste ter se odpravim v Norveško divjino. Še prej pa se mimogrede ustavim v Oslu in pogledam kako je tam v starem delu. To počnem pravkar.

O tem, da me že zebe že zdaj, ko sem šele na jugu Skandinavije, pa da je v teh krajih vse še dražje, kot sem pričakoval, pa o vožnji, kampiranju, hrani itd, pa drugič.

Odhod od doma: