O tem, da je potovati po Skandinaviji preprosto, o čemer sem pisal zadnjič, menda ni dvoma. Da pa je lahko poceni, je najbrž precej težje verjeti. Stroški potovanja so bolj kot marsikje drugje, v Skandinaviji odvisni od preferenc posameznika do hrane, prevoza in spanja. Seveda je mogoče denar v Skandinaviji zapravljati še za marsikaj drugega. Ampak osredotočimo se na to, kar je za potovanje najnujnejše; torej, da jemo, potujemo in spimo. Resda je to troje moč početi na enem mestu celih 14 dni ali koliko pač traja dopust, ampak potem ne govorimo o potovanju.
Kako torej poceni potovati po Skandinaviji?
Začnimo pri prevozu, ki je če gremo na pot iz Slovenije z motorjem, avtomobilom ali avtodomom, največji strošek. Že če želimo obiskati le norveške fjorde, moramo prevoziti dobrih štiri tisoč kilometrov. A pot do Norveške je preprosta in ceste odlične, tako, da je mogoče do meje priti v manj kot 20 urah. Na srečo cestnin ni treba plačevati skoraj nikjer. Največji strošek je gorivo in trajekt iz Danske. Stroški vožnje po Norveški so visoki. Bencin je najdražji v Evropi, skoraj 2€ liter. Trajekti sicer niso pretirano dragi (manj kot 10€), jih je pa ogromno. Cestnine in predori se plačajo izjemoma, večinoma so zastonj.
Stroški prevoza so seveda odvisni od tega koliko znamenitosti želimo obiskati. Vožnja med fjordi je najdražja, saj je tam največ predorov in trajektov. Po drugi strani, pa je veliko manj vožnje med fjordi, kot pa če potujemo do Nordkappa. Tudi pokrajina je po mojem mnenju neprimerno bolj zanimiva med fjordi, kot na severu Norveške. Z izjemo Lofotov, ki so pravljično lepi. Odločitev, da namesto na Nordkapp zavijem med fjorde, je bila najboljša na tem potovanju. Kakorkoli, jasno je, da so stroški prevoza odvisni predvsem od števila prevoženih kilometrov.
Naslednji največji izdatek za potovanje po Skandinaviji gre za prenočevanje. Kar pa ni nujno. Na Norveškem, Švedskem in Finskem je namreč dovoljeno kampirati izven kampov. Brezplačno. Izven naselja je dovoljeno postaviti šotor skorajda kjerkoli. Seveda je tudi veliko avtokampov, ki pa imajo zelo različne cene. Ponekod sem kot motorist z majhnim šotorom plačal enako ceno za kamp, kot družina z avtodomom. Za spanje v hiški za dve osebi sem odštel 30€.
Za konec pa še strošek za hrano, ki se lahko giblje od 10 do več kot 100€ na dan po osebi. O cenah v restavracijah nima smisla pisati, so enostavno astronomske. Je pa hrano mogoče kupiti v trgovinah in kuhati. Seveda je najbolje, če želimo potovati poceni, nekatera osnovna živila nabaviti že doma in jih vzeti s seboj. Tako sem naredil jaz.
V povprečju sem za 540 kilometrov vožnje dnevno, porabil 50€, 15€ za spanje in prav toliko za hrano. Manj bi porabil, če bi prevozil manj kilometrov in če bi večkrat spal na prostem. Na račun hrane bi težko prihranil. Torej z 80€ na dan sem prepotoval najdražje dežele Evrope. Če bi bila na motorju dva, znesek zagotovo ne bi bil višji od 50€ po osebi na dan. Če pa želite potovati še ceneje, sedite štirje v avto, vrzite vanj šotor, napolnite prtljažnik s hrano in smer sever!
Če prav pomislim, to niti ni tako slaba ideja, le moje tri punce še prepričam…
Pozdravljeni, gospod France!
Me veseli, da ste kljub zapletom uspeli prepotovati pot po Turčiji. Živ dokaz, da se da premagati kakršnekoli zapreke, če je volja. Nekatere od krajev, ki jih omenjate, sva na potovanju po Balkanu obiskala tudi midva s Hondo pred dvema letoma. A večji del Turčije je zame še neznanka. Bo že še priložnost.
Tudi vam srečno in še na mnogo kilometrov!
Davor
Spoštovani gospod Davor
Čas je, da se Vam oglasim in napišem kako sem izpolnil moje toletno načrtovano mojo pot. Načrt za obisk Turčije (drugič) mi je skoraj ušel iz rok–a mi se ne damo. Odhod sem predvidel za 23.9.a so mi zaprte meje preprečile odhod z mojo kobilico od doma, zato sem se odločil za drugo varianto, ki sem jo s pomočjo zelo prijaznih in ustrežljivih ljudi na turški ambasadi izpeljal že drugi dan.
Letalo Brniki—-Carigrad, tam sem imel že rezerviran motor za 20 dni, z njim sem prepotoval vse od Carigrada- Gebzze–Izmirja–Burse–Troje– Efeza–Selčuk-a (Marijina božjepotna cerkev) preko Tavrusa do slapa Diden in še mnogo nenavedenih krajev , mimo umetnega slapa z orjaško skulpturo posvečeno Ata Tirku do Antalije–ogled turškega večera ,akvarija ,ročno izdelavo preprog, zlatarne Argos, izdelava keramike, mistični ples menihov………….PREKRASNO–ČUDOVITO Takoj bi šel na to turo ponovno. Z motorjem se v 18 dneh prevozil 2269 km. Domov sem se vrnil iz Antalije z avionom Kakor je na začetku zelo slabo kazalo, se je za mene izteklo odlično…..
Upam, da ste tudi Vi srečno in veliko potovali v letu, ki se počasi končuje . Vas in Vašo cenjeno družinico lepo pozdravljam in želim v naslednjem letu veliko srečnih popotovanj france
Pozdravljeni, lepo, da se se tukaj oglasili! Ste pa res zelo daleč na severu. Če ste zdaj še tam, je najbrž že hladno in temno, ali ne?
Ne znam si predstavljati, kako do restavracij in trgovin v tistih redko naseljenih krajih. Spomnim se, da so daleč narazen. Za pešca še posebej. Ampak, vidva sta dokaz, da se da. Bravo in srečno pot še naprej!
Janez, Romana
Sedaj je Nord kap in Norveška že za nama, prav tako prvih 100 km Finske. Drugo leto nadaljujeva s peš potjo po Finski. V kolikor ne bo označena si bova sama izbrala smer proti jugu. Gledala bova, da bo na poti čimveč kampov in podobnih prenočišč. Na najini poti mora biti tudi čimveč restavracij ,trgovin ali temu primernih objektov, da si lahko kupiva hrano, tako je ne nosiva preveč s seboj ,že v tako težkemu nahrbtniku. No na vreme pa ne moreva vplivat, misliva, da bo proti jugu boljše.Sever Finske je redko naseljen in je oskrba otežena. Z dobro voljo bova tudi to premagala s peš.
Lp.
Več si lahko preberete v najinem E dnevniku pod naslovom
roman,janez
Pozdravljeni, gospod France!
Lepo, da ste se znova oglasili, sem že bil radoveden, kako je z vašimi motorističnimi načrti.
Glede vaše ideje do Egipta, bi rekel, da mora biti pot od Maroka do Egipta precej zanimiva. Kar seveda velja tudi za Turčijo. Prepričan sem, da boste našli pravi način, da prepeljete Yamaho do Istanbula in da se boste imeli na poti po Turčiji (kamorkoli vas bo že vodila) lepo. A previdno z izposojanjem motorjev, to zna biti precej drago in motorji so redko tako vzdrževani, kot bi si človek želel.
Kakorkoli že, srečno pot!
p.s.: Tudi midva s Sabrino se letos odpravljava na motoristično avanturo. Tokrat zares daleč!
POZDRAVLJEN gospod DAVOR in Vaša cenjena družinica
Ponovno se Vam oglašam, a tokrat malo bolj skeptično, a vseeno dobrosrčno…..Leto se je zavrtelo, zima je dala cel kup načrtov, a že spomladi sem se “streznil”, ker mi je kar malo ponagajalo zdravje–EMŠA–No hvala bogu zdaj je že bolje in načrt , ki sem si ga zadal pozimi Slovenija–Portugalska–Gibraltar, čez lužo v Maroko do Egipta, nato pa z ladjo domov , vseeno ne bo realiziran(???mir???), a doma gotovo ne bom jamral in se smilil sam sebi, zato bom realiziral evropski del bolj podrobno in, če bo gospod zdravič dopuščal bom konec septembra odšel ponovno v Turčijo z avionom, tam pa si bom pri izposojevalnici sposodil motor in z njim obiskal še ne videne kraje Turčije, če pa to ne uspe pa bom mojo Yamaho do Carigrada poslal z vlakom, sam pa bom šel z avionom za njo in nazaj isto .To je moj načrt za to leto………Upam, da mi vsaj nekaj še dopusti moja neizprosna kolegica EMŠA………….
Upam in želim, da tudi Vi načrtujete kaj lepega, prijetnega, neponovljivega, za kar Vam in Vaši cenjeni družinici iz vsega srca želim SREČE IN ZDRAVJA na Vaših poteh in ne pozabite fotografirati, ker kdor fotografira živi dvakrat, jaz pa vam vsem želim, da živite še mnogo-mnogo dlje………….PA SREČNO france
Pozdravljeni, gospod France!
Zavidljiva kilometrina v tako kratkem času, še enkrat čestitam.
Hvala za dobre želje in vse dobro tudi vam.
SPOŠTOVANI GOSPOD DAVOR
Na Vaše vprašanje, koliko časa sem potoval naslednji odgovor:
Ko sem šel prvič na pot sem potoval samo en dan in sem se razočaran vrnil domov ( ustavile so me poplave v Karlovcu )
Ko sem šel drugič na pot ( teden pozneje ) sem imel prilično lepo vreme, da ne rečem čudovito, toplo in moja pot je imela ob prihodu domov za sabo dobre tri tedne………
Gospod DAVOR, srečno , kjer koli ste in naj vam bo Vam in vsem Vašim sopotnikom zdravja in sreče polna zadovoljstva in srečno vrnitev v prečudovito domovino SLOVENIJO…………..
Prisrčen pozdrav france
Gospod France,
hvala za izčrpno poročilo in seveda iskrene čestitke za izjemen podvig. Bravo! Dobrih 8000 kilometrov na motorju ni šala. Vesel sem, da vam je uspelo realizirati zastavljeni cilj in obiskati toliko čudovitih kraje in najbrž srečati veliko zanimivih ljudi. Večino krajev, ki jih omenjate, sem sicer že obiskal, a takšnega podviga bi se tudi jaz z veseljem lotil.
Pišete, da ste šli na pot po velikih poplavah, a to pomeni, da ste potovali kakšne štiri mesece? Lepo, to je pravo potovanje, ko je dovolj časa za doživljanje.
Kar se tiče naših potovanj, jih je bilo letos kar nekaj, od solo, do družinskih. Se pa čez nekaj dni odpravljamo v Mehiko, kamor se gremo naužiti latinske Amerike.
Hvala za vse besede, nasvete in želje. Srečno naprej in še veliko varnih kilometrov.
Davor
Pozdravljeni gospod DAVOR in Vaša cenjena družinica.
Včeraj 14.oktobra 2014 sem se končno vrnil iz moje 8157 km dolge poti, katero sem pa začel 2 krat in to tako, da sem prvič prispel samo do Karlovca, tam sem se moral vsled poplav obrniti nazaj domov in nato počakati doma na drugi ugodnejši trenutek, ki pa je bil res ugodnejši.
Traso poti sem si zamislil že lani in sem jo Vam že predstavil in jo z določenimi malimi spremembami dosledno izpeljal po zamisli. Z vremenom sem do Albanije imel povprečno srečo, nato pa vse do doma po 20 dneh lepo in v Turčiji celo prevroče. Lahko rečem, da sem na poti srečal čudovite so popotnike in preproste ljudi, le na mejnem prehodu Turčija /Bolgarija sem čakal več ur (Tarnovo) Popotno me je presunil večer v Medžugorju, nenormalno visoka Neretva, posebno je bilo to vidno v Mostarju pod mostom, obiskal sem sv. Trifuna v Bar-u ;razočaral me je Lovčen ……….Na meji z Albanijo ni bilo težav, opazil sem, da se je zelo spemenila posebej Skader in Tirana ,tudi ceste so se mi zdele še kar sprejemljive, a na prehodu v Čafasanu je še skoraj tako kot pred leti ,da o bunkarjih, ki so vidni povsod sploh ne pišem. Stuga , Ohrid, Galičica so prekrasni, obisk v Kruševu je v spomeniku ilindenske vstaje impozanten, Bitola s Heraklejo čudovita, nato pa je že tu Solun s svojo arhitekturo in že smo na poti skozi zanimiva področja samostanov do Kavale, tudi zanimivo mesto ,naprej skozi lepe včasih tudi puste kraje vse tja do Aten ,ki pa, če si jih hočeš samo malo ogledati , ti vzamejo več dni ,nato pa pot pod kolesa in proti Lamiji in naprej do Edirne —Carigrada –Ankare, sami zanimivi kraji ,ki te kar zasvojijo s svojo arhitekturo, da ne rečem zgodovino…….nato pa po napornih, a lepih poteh prispem v Kapadokijo, to čudovito mesečevo pokrajino ,ki te popolnoma prevzame in vsa ta pokrajina, podzemne cerkve ,labirinti podzemlja ,celo marsovci, kjer je zadnje dni svojega življenja preživljal ameriški astronavt, falusna pokrajina in druge naravne znamenitosti…….so meni vzele tri dni in kar težko sem zapustil Gereme in se odpravil do Konije ,kjer sem si ogledel prelete lovskih letal ki trenirajo nad mestom ,nato pot nadaljujem do Aspendosa (ogled amfiteatra), zatem Antalija ,z vsemi znamenitostmi ( kip Ata Tirka,slapa, lončarstva, keramike zlatarstva ….)Zatem pa v Hierapolis in naprej v še zadnje čudo Turčije ,Pamukale, ki te prevzamejo s svojimi ponvicami ,vodeno plavino in belino tolmunčkov .Počasi se poslavljam od prijaznih turških gostiteljev in le zaplet na meji z Bolgarijo je mučen , kamor nas nikakor ne spustijo (bili smo različnih narodnosti),A končno se premislijo in nam pokažejo naj gremo v njih domovino–veselo nadaljujem proti Sofiji ,vmes prehitevam razne vprege, Sofijo si ogledam bolj povšalno ,ker jo že poznam od prej ,enako tudi romunsko Bukarešto,(cigani so še vedno z vozovi v mestu in izven njega in so občasno kar nadležni)Ustavil sem se v kraju Sighisoare in si dal duška z ogledom gradu Drakule nato pa naprej preko Budimpešte (krajši ogled ) Lendave na Gorenjsko………..
Ker je bil to sigurno moj zadnji tako dolg izlet v mojem življenju z motorjem sem srečen da sem ga doživel v .sreči in zadovoljstvu z mojo sotrpinko Yamaho Xmax. Sedaj pa načrtujem kratka potovanja ,tja do 2000Km z mojo prijateljico, daljše pa z letalom v agencijski izvedbi———Em-ša kaže svoje, in treba jo bo poslušati……..
Gospod Davor ,upam, da ste tudi Vi imeli srečno in lepo potovalno leto v solo ali družinski izvedbi, kar Vam tudi iz vsega srca želim in vedno na poti fotografirajte, ker vedite, kdor fotografira živi dvakrat, prvič takrat ko fotografira in drugič čez leta ko ponovno ob fotografijah doživlja minule čase, ki pa se ne povrnejo več………….
PA SREČNO VAM IN VAŠI CENJENI POPOTNIŠKI DRUŽINICI, ker vedimo kdor veliko potuje veliko ve in drugače ceni domovino in svet…………… Lep pozdrav france
Zdravo, severni sij je mogoče najbolje videti pozimi na severu Skandinavije. Tako vsaj pravijo, da je verjetnost zanj največja.
Pozdravljeni:) Mene zanima glede polarnega sija. Se zavedam, da je to težko napovedati, vendar me zanima kateri čas se to dogaja?
Lp
Pozdravljeni, gospod France!
Tura, ki jo omenjate, je kraljevska, ni kaj. Prepričan sem, da jo boste zmogli in še marsikatero.
Če se srečamo, bo pa res neverjetno. No, morda pa…
Srečno!
Pozdravljeni
Vesel sem Vaših pozdravov in dobrih želja za mojo dolgo turo, ki pa je skoro zagotovo tako dolga zadnja v mojem življenju z motorjem. Nato pa glede na EMŠO pridejo na vrsto krajše poti, ki pa upam, da jih bo še veliko
Ako pa se po naključju srečamo v Kapadokiji in to letošnjega septembra pa bom vesel, ker pa Vas pot gotovo pelje drugam pa Vam iz vsega srca žalim sreče in zdravja na poti……………
Srečno france
Pozdravljeni gospod France,
lepo je znova prebrati vaše besede. Sploh ko pišete o veselju do motorja in načrtih za naslednje potovanje. Pot, ki jo predvidevate, zveni fenomenalno. Zagotovo ena najatraktivnejših poti v tem delu sveta. Tudi sam se že večkrat razmišljal o motoristični avanturi po vzhodu Turčije, a očitno zame še ni pravi čas. S Sabrino sicer načrtujeva motoristično potovanje za letošnje poletje, a pravih načrtov zaenkrat še ni.
Vam pa vsekakor želim uspešno potovanje in obilo lepih dogodivščin na poti.
Srečno!
Pozdravljen gospod DAVOR
Leto se je obrnilo, preživeli smo preizkušnje žleda ,ki mi je popolnoma uničil moj sadni vrt in polomil tudi gozdiček ob hiši, a veselja do motorja mi kljub letom ni vzel, tako da že načrtujem moje zadnje dolgo potovanje, nato so na vrsti krajše poti………..
Za to leto imam predvideno naslednjo pot:
Kranj–Metlika– Karlovec–Makarska/verepec–Medžugorje–Mostar–Cetinje/lovčen–Skader–Tirana–Čafasan–Struga/Ohrid–Kruševo–Suva Reka–Skopje –Meteori–Atene–Istambul–Kapadokija(vsaj3 dni)–Ararat–Istambul–Sofija–Bukarešta–grad Drakule–Budimpešta–Lendava–domov. Časovno nisem omejen, upam na zdravje, srečo, ko se vrnem ,če bo vse srečno se oglasim…………..
Upam, da ste si tudi vi naredili kakšen lep potovalni načrt pa naj bo to v solo izvedbi ali z Vašo cenjeno družino…..Želim Vam vse lepo in SREČNO…………….france
Pozdravljeni, gospod France, me veseli, da ste se ponovno oglasili.
To, da vam je uspel načrtovan podvig (ki ste ga že skoraj odpisali) pa me navdaja z neizmernim optimizmom. Iskrene čestitke, da ste opravili pot do Nordkapa in nazaj domov. 24 dni in več kot 10.000 kilometrov, izjemen podvig, še enkrat BRAVO!
Srčno vam želim, da vam uspe tudi v prihodnje. Zanimivo, da omenjate Kapadokijo, tudi mene vleče v Turčijo…
Srečno na vaših potovanjih (in tudi drugače) in oglasite se še kaj.
POZDRAVLJEN GOSPOD DAVOR
Danes sem po dolgem času spet pogledal Vaše cenjene zapise,kje vse ste potovali,z Vašo družino ali solo.
Nimam po prebranih Vaših zapisih prave besede,da bi Vam osebno in vsej Vaši cenjeni družinici izrekel dovolj lepe besede ČESTITAM za vse Vaše dosežke ,v videnju sveta, kultur,ljudi………………
Moja pot, na dolge poti z motorjem se je klub EMŠI,letos ponovila z obiskom Nordkapa.Bilo je čudovito 24 (10011 km) dnevno potovanje po ustaljenem scenariju,ter srečno v veliko zadovolstvo,da mi je še zadnjič v mojem življenju uspelo srečno prevoziti velik del Evrope.
Ako mi bo zdravje drugo leto še dovoljevalo, obiščem še Kapadokijo,nato pa si bom omislil ,če bo mogoče še krajše poti………
Gospod DAVOR
,Vam in Vaši cenjeni družinici pa želim še dosti zdravja in srečnih popotovanj. SREČNO IN BOG Z VAMI. france
Gospod Janez, čestitamo za prehojene poti. Mi se podobnih podvigov ne lotevamo, največ kaj smo do sedaj spravili skupaj peš, je bil osemdnevni pohod po Himalaji. Ideja pa je vsekakor zanimiva in privlačna.
Glede vprašanj pa bo najbolje, da me vprašate konkretno, kaj vas zanima. Bil sem v Alti, morda vam lahko pomagam. Najbolje, da mi pišete na: info@brackotinapotovanju.si.
Tudi najina zelja je, da prideva na Nordkap, potem pa s hojo do tromeje Finska,Svedska, Norveska tocneje v vas Kilpisjärvi. Od tu pa se zacne Evropska pespot E6 po Finski, pelje pa proti jugu, po drzavah, Svedska, Danska, Nemcija, Avstrija in Slovenija. (Zadnje stiri drzave imava v celoti prehojene.) Letos se prehodiva del Svedske (400km). Nacrtujeva pa ze sedaj, tudi del Norveske in to na lastno pobudo. Polet nacrtujeva do Alte, Nato pa naprej, do Nordcapa?, mogoce avtobus. Nekaj skrbi imava tudi z dolgim tunelom, verjetno ni dovoljena hoja zkozi. Imava se veliko vprasanj, glede prehrane, za spanje nosiva s seboj sotor, rada se posluzujeva kampov, hostelo bungalovov,hotelov, tako, da si s tem ne delava prevelikih skrbi. Velik problem bo verjetno vreme. Rabiva cim vec podatkov na tem podrocju. Lp Janez.
Zanimivi nasveti gospod France. Videti je, da ste dobro spoznali domačine na vaši poti.
Barbara, začni načrtovati.
Gospa Barbara
iz lastne izkušnje vam priporočam,da na pot do Finske vzamete
samo mleko(jaz čokoladno),ter črno čokolado,ostalo sveže kupite sproti v marketih(odsvetujem nakup na bencinskih servisih).
Po Finski ,Norveški pa sem se sam izključno sprotno prehranjeval z odlično hrano pri ribičih in pastirjih jelenov in tudi spal sem v njihovih hiškah in šotorih(hrana čudovita ,prijaznost neizmerna,norvežani pa gojijo tudi posebna čustva do jugoslovanov/druga svetovna vojna/pa še vseskupaj je pri teh čudovitih ljudeh poceni,postelje so pogradi , odeje pa jelenove kože/doživetje/Na samem nordkapu,sem prespal v spalni vreči enkrat približno kilometer od predora,odmaknjen od ceste ,enkrat pa enako ,skoraj ob skulpturah na vrhu,hrano sem si pa kupil v trgovini in enkrat v restavraciji pod muzejem in kapelo/cena hohoho/Priporočam da hrano za sam Nordkap kupite pri pastirju pred predorom in jo nesete s seboj ….
V turistični pisarni v vhodni stavbi pa si izposlujte uradni certifikat/potrdilo,v obliki diplome/s katerim se povsod izkažete,da ste resnično bili na Nordkapu/datum pristopa ,uradni žig in podpis potrdilodajalca/
Želim vam lepo vreme na poti,ter korajžo in SREČNO na pot,ki je čudovita-enkratna in nepozabna.
Prijetne temperature bodo menda že jutri, moramo počakati še na kaj drugega… Res je, kar se tiče prenočevanja je Skandinavija pravi biser.
Zraven sem nesel testenine, pesto, kosmiče, zdrob, riž, olje, kruh, začimbe… A ko sem testenine s pestom tretjič jedel, jih en teden nisem mogel videti! Prostora na motorju sem imel več kot dovolj, s seboj bi lahko vzel še več hrane, a sem jo kupoval sproti.
Kaj priporočam? Karkoli, kar rada ješ in ni treba hraniti v hladilniku. Seveda se tam dobi vse v trgovinah, a je precej dražje kot pri nas.
….in počakam znova na pomlad in bolj prijetne temperature! 😉 Zanimivo, da je možno skoraj vsepovsod postavit šotor- dobra informacija, ki si jo velja zapomnit. Me pa zanima, kaj od živil si odnesel s seboj? Oz kaj bi priporočal za takšno potovanje, glede na to, da na motorju nisi imel ravno prostora za ozimnico.