New York – drugič

Manhattan, Brooklyn, Queens, Staten island, Chinatown, Little Italy, Broadway, Peta avenija, Central park, Macy’s, Bloomingdale’s, Starbucks… V treh dneh smo videli in izkusili toliko znamenitosti New Yorka, da jih je nemogoče prebaviti. Mislim, da je to uspevalo le Sari, ki se velemesta ni in ni mogla naužiti in je želela še. Maša, Sabrina in jaz smo ga, najsi bo še tako polno presežkov, imeli tretji dan že dovolj.

Znamenitosti gor ali dol, tudi tukaj so nas, tako kot v večini tujih držav, ki jih obiščemo, najbolj zanimali domačini. (Mimogrede, opazovanje domačinov v New Yorku je, glede na to, da ga letno obišče 50 milijonov turistov, zahtevno, a navdihujoče opravilo.) Škoda, da je bilo tokrat za posedanje in opazovanje mimoidočih premrzlo. Smo se jih pač nagledali med sprehajanjem. Pravzaprav smo to počeli cele tri dni, od jutra do večera. Tako smo v kitajski četrti šli mimo nekega možakarja, ki je držal v roki tranzistor in prepeval, ko je naenkrat sam pri sebi, a hkrati glasno rekel: »What the fuck is going on?«

Zasmejali smo se, Maša pa je seveda takoj vprašala »Kaj je rekel?«

S Sabrino sva ji, da je ne bi ravno učila sočnih newyorških izrazov, hkrati odvrnila: »Eh, nič!«

Pa reče Maša: »What the fuck is going on, je rekel!«

No, mi se s podobnimi filozofskimi vprašanji nismo ubadali, temveč smo se za tri dni prepustili hitremu newyorškemu tempu, da nas vodi. Včeraj pa smo se tik pred polnočjo vkrcali na letalo in po štirih urah pristali na Karibih. Več o tem, kako je tukaj, drugič, zaenkrat pa nekaj utrinkov iz samozvane prestolnice sveta:

Newyorška panorama skozi okno naše sobe.

Gneča v zraku, na cesti, pod zemljo, povsod.

Počitek proč od gneče.

Če ima Amerika česa v izobilju, so to kalorije.

Ločitev je očitno tukaj popularna, saj smo zraven tega oglasa, videli tudi velike panoje, ki so oglaševali srečne ločence.

Več o tem, kako nas Američani vedno znova presenetijo, pa kdaj drugič, ko se vrnemo domov in predelamo vtise.