Brez zaupanja je težko

Dovolj je bilo pisanja o zadnjem potovanju, povedali smo skoraj vse, kaj se je povedati dalo, čas je, da gremo dalje oziroma globlje. Rad bi napisal nekaj o pogumu, pravzaprav o nečemu, kar pogosto zamenjujemo s pogumom, nekaj brez česa nam ne more biti láhko.

Več, kot nam neka oseba, stvar ali dogodek pomeni in raje kot jo imamo, bolj nas je strah, da bi to izgubili (saj tega, da nam potovanja veliko pomenijo, menda ne rabim posebej omenjati). Zato priznam, da sem se misli, da bi nehali potovati, ki me je obšla ob portoriških tegobah, kar ustrašil. Šlo je za strah pred tem, da ne bi več potovali, ne za strah pred negotovostjo, ki je nepogrešljiv spremljevalec vsakega potovanja, o katerem sem nedolgo nazaj pisal. Ti zadnji strahovi, ki ljudi od potovanj odvračajo, so drugačni, morda bolj objektivni. Medtem, ko je bil strah pred tem, da mi ne bi več potovali, povsem oseben. In ta strah je bil popolno nasprotje moje sicer neukrotljive želje po potovanjih.

Nekaj oziroma nekdo in z nekim razlogom, je na tem svetu ustvaril takšen red, da ima vse svoj antipod – nasprotje. Jin in jang. Moški – ženska, dan – noč, poletje – zima, mladost – starost, počitek – delo, vročina – mraz. Tudi naša čustva: veselje – žalost, ljubezen – sovraštvo, sreča – jeza, strah – pogum. Pravzaprav menim, da nasprotje strahu ni pogum, temveč zaupanje. Pogum je le pripravljenost, da se nečesa lotimo, kljub temu, da nas je strah. Torej smo lahko pogumni le, kadar nas je strah, kadar pa smo na varnem in zaupamo okoliščinam, v katerih se znajdemo, ne potrebujemo poguma. Zato menim, da si ne zaslužimo, da nam, ko odpotujemo v daljne eksotične dežele, nekdo reče, da smo pogumni in da si veliko upamo, saj okoliščinam, v katerih se na potovanjih znajdemo, zaupamo. No, ponavadi.

S tem, ko se nečesa zaradi strahu ne lotimo in to odlašamo ali pozabimo, se nismo strahu znebili, temveč smo zapravili izkušnjo. Prav tako velja, dokler okoliščinam, ki nam povzročajo strah, ne zaupamo, nam je za to, da se z njimi soočimo, potreben pogum. Tudi če se z enakimi okoliščinami srečamo večkrat, nam je za to, da se jih lotimo, vedno znova potreben pogum. Šele ko vzpostavimo zaupanje, se strahu znebimo. In takrat, ko zaupamo bodisi sebi, drugim ali čemurkoli, poguma za to, da se soočimo z okoliščinami, ki so nam povzročale strah, več ne potrebujemo.

Dokler ne občutimo žalosti, ne poznamo veselja; dokler se ne potrudimo, ne vemo, kaj je ugodje; če ne delamo, ne uživamo v počitku in dokler nas ni strah, ne cenimo zaupanja. Brez zaupanja pa je težko.

Nekdo je zapisal: »Živite na veliko. Verjemite, da lahko imate vse, kar si želite. Prepustite se lastnim čustvom, naj vas vodijo. Premagujte neugodja in zaživeli boste življenje, o katerem drugi le sanjajo.«

Si upate?