Še vedno smo v Laosu, le da smo se iz severa pomaknili za kakšnih tisoč kilometrov južneje. Bivša prestolnica kraljestva, Luang Prabang, ki smo jo obiskali na severu, nam ni bila preveč všeč, saj je mestece videti, kot da živi le za turiste. Mesto ima resda ogromno zanimivosti, a kaj, ko so te bile te dobesedno preplavljene s tujimi turisti. Po naših izkušnjah je to neizbežna usoda še tako pravljičnih krajev, ko se dober glas o njihovih čarih začne širiti. Tako pač je. Skratka, mestece smo obiskali, nato pa pobegnili v manj popularne kotičke Laosa. Kar pa je bilo vse prej kot preprosto, saj smo imeli ponovno težave z nočnim avtobusom, ki je tudi tokrat obtičal sredi noči za nekaj ur. A tokrat se v podrobnosti ne bom spuščal, tako pač je s prevozi v Laosu, ki slovi kot ena izmed najpočasneje utripajočih dežel na svetu.
Smo v vasici, ki je pravzaprav le skupek nekaj hiš ob mogočni reki Mekong. Zaradi bližine starodavnega templja je v vasici zraslo tudi nekaj prenočišč za popotnike in v enem od njih smo se za par dni nastanili tudi mi. Tukaj šele teče čas počasi! Prav zanimivo je opazovati domačine, kako vztrajni znajo biti pri počivanju. A ker se mi tega šele učimo in ne znamo predolgo mirovati, smo s čolnom zapluli na otok sredi Mekonga, si tam izposodili kolesa in nekaj ur kolesarili po prašnih kolovozih, cest namreč ni. Danes smo odpotovali na drugi otok, še južneje in si znova izposodili kolesa, kolesarimo radi:
Malce smo se tudi sprehajali,
pozirali, kjer je bilo to nujno potrebno,
se navduševali nad čudovito pokrajino,
se čudili nad spretnostjo odbojkašev oz. nogometašev pri brcanju žoge čez mrežo,
obdarovali otroke,
ter strahoma spogledovali za oboroženimi motoristi.
Predvsem pa smo potovali in to z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi:
Sedaj pa moram končati, saj nam Maša bere jedilni list, ki ga je na treh straneh za domačo nalogo prevedla iz angleščine v slovenščino (s Sarino pomočjo) in prepisala v zvezek.
Jahanje slončka je nekaj resnično posebnega, sploh, če ti dovolijo sedeti na vratu, kot so Sari in meni. Tisti motorist pa, kdo bi vedel, kaj je počel z brzostrelko. Če bi jo imel za varnost, bi nas moralo biti strah, pa nas niti ni bilo. Kar se pa tiče mojega arsenala, imam v nahrbtniku le nožiček.
Tudi vam lepo praznovanje in vse dobro v 2013!
O, saj ne hodite skoraj ves čas (spomin na dogodek v Turčiji) ampak tudi kolesarite. No Davor, da le nimaš v nahrbtniku ” za vsak slučaj” skrito kakšno pištolo??Glede na oboroženost motorista bi rekla, da imajo orožje za osebno varnost. Vsak kraj ko obiščete je posvoje res lep in ima nek poseben čar. Želimo vam lepo praznovanje Novega leta in še dosti lepih in prijetnih trenutkov na potovanju in seveda tudi doma! Nataša in Justike
Tole potovanje na slončku mi je zelo všeč, no, tisti oboroženi motorist pa je kar strašljiv. Sicer pa imate vsi štirje jajca in ste se tega že privadili. Marsikaj si upate in marsikaj ste že doživeli. Želim vam vesel skok v Novo leto 2013, ki naj vam prinese še veliko potovalnih užitkov! Sonja & family
Tole potovanje na slončku mi je zelo všeč, no, tisti oboroženi motorist pa je kar strašljiv. Siser pa imate vsi štirje jajca in ste se tega že privadili. Marsikaj si upate in marsikaj ste že doživeli. Želim vam vesel skok v Novo leto 2013, ki naj vam prinese še veliko potovalnih užitkov! Sonja & family