Kambodža je Angkor vat! Tako sem vsaj mislil, preden smo to deželo končno obiskali. Sedaj, ko smo tukaj že nekaj časa in smo videli štiri največja mesta ter nekaj podeželja, o tej deželi vem veliko več; Kambodža je Angkor in kakšnih deset milijonov revnih, a prijaznih in prikupnih ljudi. Seveda je to le površinski vtis, ki ga dobimo na potovanjih v kontaktu z domačini dežele, katere gostje smo.
Prvo mesto, v katerem smo se ustavili, je bilo ravno dovolj daleč od uhojenih turističnih poti, da so nas tamkajšnji domačini sprejeli na tisti posebni, pristno topli način. To nam je seveda zelo všeč, a ceno za to smo plačali tako, da smo morali spati v precej zanikrni sobi, saj boljše v teh krajih ni na voljo. Smo pa našli odlično restavracijo, kjer smo jedli menda najboljši obrok na tem potovanju. Naslednji dan je Sabrina zastavila zanimivo vprašanje: “Če bi lahko izbirali med dobro sobo in slabo restavracijo oziroma med slabo sobo in dobro restavracijo, kaj bi izbrali?” Sara in Maša sta izbrali dobro sobo, midva pa dobro restavracijo.
Naslednje mestece na poti po Kambodži, kjer smo se ustavili za več dni, je bilo Siem Reap, izhodišče za obisk Angkorja. Glede na to, da gre za eno izmed največjih čudes sveta, ki ga letno obiščejo milijoni obiskovalcev iz vseh koncev sveta, je jasno, da je turistična infrastruktura temu primerna. Švicarske restavracije, italijanske sladoledarne, nemške pekarne, irski pubi in še in še, skratka turistična meka, kjer je mogoče dobiti vse, razen pravega vtisa o Kambodži.
Angkor smo seveda obiskali. Kompleks obsega 200 kvadratnih kilometrov, zato smo si ogledali le osrednje znamenitosti, kar je bilo več kot dovolj, saj smo samo za to potrebovali dobrih 8 ur. Templji največjega verskega objekta na svetu so vsekakor izjemni in edinstveni, niso pa nas očarali.
Naslednji daljši postanek smo naredili v prestolnici, Phnom Penu. Ne želim zveneti negativno, ampak tako umazane in neurejene prestolnice še nismo videli. Res pa je, da bi bilo težko drugače, glede na to, kakšne grozote je doživela Kambodža v še ne tako davni zgodovini. Zgodovina me sicer privlači, a obiska polj smrti in zapora, kjer so Rdeči Kmeri sejali smrt nad lastnimi brati in sestrami, enostavno nisem želel videti. Ko so z eno najbolj krutih revolucij v zgodovini prevzeli oblast, so Rdeči kmeri zavzeli glavno mesto in ga dobesedno izpraznili, evakuirali! Štetje let so postavili na nič, opustili denar, uvedli agrarno družbo in v naslednji treh letih zmanjšali število prebivalcev Kambodže za petino!
To je glavni razlog za to, da je Kambodža danes takšna, kot je.
A kot že tolikokrat, ko smo obiskali manj razvite oz. revnejše dežele, se je tudi v Kambodži izkazalo, kje se skrivajo njeni največji zakladi. Tisti, ki se nam, kot popotnikom najbolj vtisnejo v spomin:
Veseli nas, da nas spremljata. Pa saj vesta, da ne gre za pogum, smo le radovedni sveta.
Se vidimo kmalu!
Pravkar vas spremljava na vašem potovanju, zelo zanimivo za branje
še bolj pa za potovanje res ste pogumni, misliva na vas in vam želiva obilo lepih trenutkov in srečno vrnitev domov, kmalu se vidimo lep pozdrav in objem, Sonja in Silvo