Že nekaj časa si skušam ustvariti sliko o tem, kako različni oziroma podobni deželi sta Laos in Kambodža. Za vsako od teh dežel smo si vzeli dva tedna časa, ravno dovolj, da smo o deželi in ljudeh dobili prvi vtis. Morda je to premalo, saj ko me kdo vpraša, v kateri deželi je bilo bolje, nimam pravega odgovora. Deželi sta si po eni strani zelo podobni, po drugi pa povsem različni. Tako so nam bile nekatere stvari bolj všeč v Laosu, druge pa v Kambodži. Ker pa dežel nekako ne morem ocenjevati zgolj po tem, kaj mi je v njih všeč, se enostavno ne morem odločiti in izbrati ene pred drugo.
Če začnem z ljudmi, naj povem, da je prijazne in nasmejane, kot seveda tudi nadležne in nerazumne moč najti povsod. A v primerjavi s Kambodžijci so se nam Laošani zdeli malce bolj resni in bolj umirjeni. Za Laos pravijo, da je najbolj ležerna dežela na svetu. In res, toliko ljudi, kot smo v Laosu videli preganjati dolgčas v visečih mrežah, menda nismo videli nikjer drugje. Sabrina in Sara pravita, da so poteze na obrazih Kambodžijcev bolj mehke in prijazne, kot na obrazih Laošanov. Mimogrede, v Bangkoku sem srečal skupino, v kateri so bili Tajci, Singapurčani, Hongkonžani in Korejci. Vprašali so me, ali se mi zdijo po videzu vsi enaki. Ko sem jim zaupal, po katerih obraznih potezah ločujem Kitajce od Japoncev, Malezijce od Indonezijcev in tako naprej, so se v dobri meri strinjali z menoj. Ne razlikujem pa med Laošani in Kambodžijci. Po drugi strani pa smo slišali razliko v govorici, čeprav je ne razumemo. Imajo pa Laošani eno izmed najlepše zvenečih zahval, kar smo jih slišali. Najlepša hvala zveni tako: “Kop-čai lai-lai!”
Kar se tiče narave, zanimivosti in znamenitosti, sta si deželi precej podobni. Rdeča nit je reka Mekong, ki zaznamuje dobršen del naravnega okolja v obeh deželah. Laos smo si zapomnili po goratem in relativno hladnem severu (en dan nas je celo zeblo) ter s palmami poraščenemu tropskemu raju na jugu dežele. Naravnih znamenitosti, ki bi nas pritegnile, v Kambodži takorekoč nismo videli. Imajo pa Angkor vat, čudo sveta. In seveda morje, ki ga Laos nima.
Še ena, za nas nadvse pomembna razlika je med državama. Nekaj, kar nam v Laosu sploh ni bilo všeč, v Kambodži pa zelo. Hrana. V Laosu smo jedli slabo, le redko smo naleteli na hrano, ki nam je vsem prijala. Prevečkrat smo se morali zateči k alternativni, indijski ali evropski hrani. Medtem, ko pa smo v Kambodži jedli izjemno okusne kmerske specialitete, ki se jih kar nismo mogli naveličati.
Potovati po Laosu je dražje. To, na kar so nas opozorili popotniki, ki so te dežele že obiskali, drži; v Kambodži dobiš za isto ceno boljši obrok, lepši hotel in več kilometrov na avtobusu. A to ne pomeni, da je potovati po teh deželah drago. Ravno nasprotno, zato ta razlika ni tako boleča.
Za konec še najbolj očitna razlika med deželama, ki pa je nekako nisem mogel prej napisati. Umazanija. Odnos do umazanije in smeti v Kambodži je katastrofalen. Celi kupi smeti krasijo glavne ceste, ulice in pločnike. Kot, da jih nihče ne čisti. Takšni umazaniji smo bili priča le še v eni deželi, a je nespodobno, da jo omenjam v tem kontekstu.
V tem opisu razlik med deželama, ki smo ju obiskali, je morda videti, kot da nam zaradi vsega opisanega deželi nista bili všeč, ali da tam nismo videli ničesar lepega. S tem da revščine, sex turizma in krute zgodovine ter posledično sedanjosti sploh nisem omenil! Morda le to kruto dejstvo:
Laos je najbolj bombardirana država na svetu glede na število prebivalcev. V letih 1965-1974 so ZDA odvrgle v povprečju skoraj tono bomb na vsakega prebivalca Laosa. En dan bombardiranja bi naj ZDA stal 17 milijonov dolarjev na dan. Danes ZDA za odpravo 80 milijonov neeksplodiranih bomb (ki letno poškodujejo stotine ljudi) namenijo 2 milijona dolarjev letno.
A ne glede na tegobe, umazanijo, krutosti, nepravičnosti in vse ostale neprijetnosti, o katerih smo v Laosu in Kambodži slišali ali jih videli in doživeli, je bilo tokratno potovanje v jugovzhodno Azijo eno izmed najlepših. Tako, kot so Laošani v ostanke ameriških bomb zasadili rože, bombne kraterje pa spremenili v ribnike, smo mi to, kar smo slabega na potovanju videli in doživeli, spremenili v lepe spomine. Več o teh prihodnjič v fotografijah.