Kaj določa kakovost potovanja (življenja)

Kaj je lahko bolj nenavadno: vprašanje ali odgovor nanj?

Ta tistega, ki mu je vprašanje namenjeno, je to najbrž vprašanje, za tistega, ki sprašuje pa odgovor. V zadnjih letih so nas namreč vprašali marsikaj, kar se nam je zdelo nenavadno. Prav tako so najbrž tudi naši odgovori velikokrat zveneli nenavadno. Nekatera vprašanja so bila izzivalna ali provokativna, druga osebna, tretja zanimiva itd., in primerni so bili tudi naši odgovori. Včasih so naši odgovori bolj konsistentni, drugič manj, odvisno od dneva in od tega koliko časa je od potovanja minilo. Naši odgovori se namreč razlikujejo tudi glede na to, koliko časa je minilo od zadnjega potovanja in od tega, kako dolgo potovanje je za nami. Potem, ko se iz potovanja vrnemo, smo namreč še nekaj časa v malce drugačnem stanju, dokler se ne privadimo na dom.

Pišem sicer v množini, o nas, a v resnici na vprašanja odgovarjamo vsak zase. Skupno pri vseh je le, da so naši odgovori spontani, saj se nanje ne pripravljamo vnaprej. Zato so tudi različni. Tako je na primer Maša na zadnjem intervjuju na vprašanje, ali bi še enkrat odpotovala za eno leto, odgovorila z: «Seveda!«. Ko pa smo morali intervju zaradi tehničnih težav ponoviti, pa je na isto vprašanje odgovorila z ne. Je bil pač drugačen dan. Le kaj bi bilo z našimi potovanji, če bi jaz za tisto vprašanje, s katerim sem sprožil enoletno potovanje: »Zakaj ne bi odpotovali za leto dni?« zastavil Sabrini na napačen dan? Kdo ve…

Pravzaprav nisem hotel pisati o vprašanjih in odgovorih, ampak o tem, kaj je in čemu služi naložba v prihodnost. Dobil sem namreč izvrstno vprašanje, ki pa je bilo tako nenavadno in me je tako zmedlo, da nisem mogel prav odgovoriti. Potem, ko sem povedal, kje smo bili en vikend in kaj smo počeli, so me vprašali ali se zaradi tega, kar smo počeli včeraj, počutimo bolje danes, v smislu, ali se je naložba izplačala. To se mi je zdelo tako nenavadno, da sploh nisem vedel, kaj naj odgovorim. Še danes ne vem. Pravzaprav vem; če so naša potovanja, izleti in pustolovščine naložbe, potem je odgovor da, izplačajo se. Ne razumem pa, zakaj bi moralo biti nekaj, kar počnemo iz same radosti in veselja, naložba za jutri. Razen če na to, kar počnemo danes, gledamo kot na naložbo za jutri; potem je takorekoč vse, kar počnemo v tem trenutku, naložba za naslednji ali daljni trenutek, torej za prihodnost. Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, ali je naložba dobra ali slaba oz. nas bo oplemenitila ali osiromašila.

Če pa se prepustimo nekemu trenutnemu vzgibu brez tega, da se obremenjujemo s posledicami našega početja, je to nekaj povsem drugega. To je takrat, ko se tako zatopimo v neko dejavnost in nam je ob tem tako prijetno, da je nepomembno vse kar je bilo in vse kar bo. Res pa je, da je ob tem potreben vsaj kanček nadzora. In kot trdi Mihaly Csikszentmihalyi je prav nadzor nad zavestjo tisto, kar določa kakovost našega življenja.

Kako je torej bolje da ravnamo, preden se lotimo nečesa prijetnega, kar ni nujno dobra naložba? Je bolje da se vprašamo, kaj nam bo to dejanje prineslo v trenutku, ko ga bomo doživljali, ali je bolje da se vprašamo, kakšne bodo posledice tega dejanja oz. naložba v prihodnost?