O pripravah na potovanje pišem, kot da jih sploh nimamo, da raje potujemo nepripravljeni in se tako s čudesi dežele, ki jo obiščemo, soočamo šele, ko tja prispemo. Tako sem priprave na potovanje v Indijo zajel v enem odstavku. A, da se razumemo, priprave na potovanje ločimo na dva dela: logistični in vsebinski del. Logistični del zajema vse potrebno, kar je treba postoriti, da to neke dežele sploh pridemo in da se seznanimo z morebitnimi nevarnostmi, boleznimi, razmerami, stroški ipd. Vsebinski del pa zajema načrtovanje, torej katere kraje bomo obiskali, kaj bomo tam počeli in kako bomo potovali. S slednjim se pred odhodom na pot zelo malo ukvarjamo. Zato pa se toliko več z logističnim, za katerim se skriva ogromno organizacije. Poglejmo, kaj vse smo morali postoriti v osmih mesecih, potem ko smo kupili letalske vozovnice, preden smo končno odpotovali v Indijo.
Odločitev za nakup letalskih vozovnic (in o potovanju v Indijo) je trajala pol ure, saj so bile smešno poceni. A to je sprožilo cel plaz akcij.
Začelo se je z letalskimi vozovnicami; v času od aprila do novembra so nam štirikrat prestavili let. Prvič sem poklical letalsko družbo v Savdsko Arabijo, kjer so povedali, da moramo te zadeve urediti pri agenciji, kjer smo letalske vozovnice kupili (čeprav je polete spremenila letalska družba). Agencija je seveda spletna stran, ki je za nameček italijanska, zato se z njimi nisem uspel dogovoriti, kljub temu, da sem klical v Milano, Rim in ne vem, kam še vse. Celo v London na telefonsko številko angleške različice spletne strani, a so mi povedali, da moramo to urediti tam, kjer smo letalske vozovnice kupili. Velja omeniti, da ti klici trajajo več deset minut in da se večkrat zgodi, da je vse, kar sem po dolgem čakanju na liniji slišal: »Your call will end now!« Po več neuspešnih klicih sem poslal e-pošto in prvo spremembo smo rešili. Sledila je še druga, tretja in četrta, a takrat je komunikacija že potekala brez večjih zapletov. Enkrat so nam vozovnice spremenili tako, da bi morali med dvema letoma zamenjati letališči, ki sta 1000 kilometrov narazen! Seveda bi mi lahko ob vseh teh zapletih zahtevali vračilo denarja za letalske vozovnice, česar pa nismo hoteli, saj so bile poceni. Da tega, da smo se potovanja v Indijo že veselili, niti ne omenjam. Skratka, letalskim vozovnicam se nismo nameravali odreči. Vse do samega pristanka v Delhiju nisem bil povsem prepričan, da nas bo ta letalska družba spravila do Indije. A nas je, celo nazaj do doma! V sklopu kolobocij s potjo smo se včlanili v Sky miles program, v upanju, da bomo lahko 15 urne postanke na letališču preživeli v kakšnem lounge-u, a nas niso spustili noter, saj nismo nabrali dovolj milj.
Leteli smo iz 700 kilometrov oddaljenega Milana. Preveril sem letala, vlake, avtobuse in kombije, ki bi nas lahko pripeljali do Milana in ugotovil, da je najugodneje, če gremo s svojim avtom. Zato sem moral poiskati parkirišče in rezervirati hotel, saj je bila sleep&park varianta najugodnejša.
Poiskati in rezervirati je bilo treba tudi hotele v Indiji, toliko pač, da se prve dni ne bi ukvarjali z iskanjem sob. Kasneje smo ugotovili, da en hotel ni v redu, zato smo rezervacijo preklicali in poiskali ter rezervirali drugi hotel. (Ko smo prispeli tja, smo videli, da je hotel tako zanič, da v njem nismo želeli spati, zato smo morali poiskati tretjega. Še dobro, da sobe nismo plačali vnaprej.) Vnaprej sem skušal rezervirati tudi vlak za prvo destinacijo v Indiji, a ni šlo. Sem pa poiskal in rezerviral notranji let v Indiji.
Omogočiti je bilo treba dvige v tujini in nastaviti limite na kreditnih in debetnih karticah. Uredili smo odsotnost iz šole in službe, naredili kopije učbenikov, odjavili malice, balet, aikido, tabornike in smeti. Nato smo se fotografirali, izdelali fotografije, naročili vizume za Indijo in jih dvignili v Ljubljani. Uredili smo še zavarovanje in priskrbeli zdravila. Najbrž smo v okviru priprav na Indijo postorili še marsikaj.
Kljub temu, da imamo kar nekaj izkušenj s potovanji in pripravami nanje, nam logistični del priprav na potovanje v daljne kraje vzame kar nekaj časa. Res pa je, da je to v največji meri posledica tega, da želimo prihraniti nekaj denarja in vse postoriti sami. Če bi na primer leteli iz Ljubljane s kakšno bolj (pri)znano letalsko družbo, bi nam bila najbrž prihranjena marsikatera tegoba. Seveda pa bi bilo potem vse skupaj preveč preprosto in s tem manj privlačno. Morda nekoč, ko se meni več ne bo ljubilo ukvarjati s pripravami na potovanja in bomo potovali preko agencij…