Odločili ste se torej, da postanete indie (skrajšana oblika independed – neodvisen) popotnik in kupili letalske vozovnice za polet v neko daljno deželo. Odlična odločitev! A kako naprej?
V prejšnji objavi sem zapisal, da je zaželeno, da se znate organizirati ter da ste prilagodljivi in potrpežljivi. A za popotniško izkušnjo po daljni in morda celo eksotični deželi, ki vam bo povzročila pravšnjo mero užitkov in (neizogibnih) tegob, da vam na potovanju ne bo prehudo, je potrebno še marsikaj drugega. O tem, da potrebujete denar in čas, da morate biti zdravi in v dobri fizični kondiciji ter obvladati vsaj en velik tuj jezik, ne bom pisal. Sicer nekaterim uspeva celo brez tega, a predpostavimo, da tisti, ki nameravate postati popotnik, to imate. Naslednja od zaželenih lastnosti oz. kvalitet popotnika je, da se zna pogajati. Večina dežel, ki so za marsikaterega popotnika najbolj privlačne (Azija in J. Amerika), je revnejših od čudovite Slovenije in tam brez pogajanja skorajda ne gre. Med tem, ko so pri nas artikli označeni s ceno ne le v trgovinah, celo na tržnicah, zaradi česar je skoraj nemogoče barantati, je v deželah, kjer ni supermarketov in trgovin, mogoče barantati skoraj za vse. Sicer je res, da lahko za vsako stvar in storitev plačate prvi zahtevani znesek, a to ni najboljša izbira. Prvič zaradi tega, ker poste porabili precej več denarja in stvari preplačali. Drugič zaradi tega, ker presežek vašega denarja velikokrat ne bo šel tja oz. za tiste, kamor ste želeli. Tretjič, ker boste s tem povzročili dvig cen. Res pa je, da se v vseh deželah in z vsem ne da barantati. Če vam je nerodno ali ne veste kako se pogajati za ceno, se pojdite učit na kakšen bazar ali tržnico in se šele nato podajte pogajati za ceno npr. hotelske sobe. A previdno, barantanja se lotite le, če nameravate npr. nek spominek res kupiti. Če barantate in trgovec pristane na ceno, ki ste jo ponudili, pomeni, da ste sklenili posel. Če si premislite in želite odidi, ne da bi kupili, bodite pripravljeni na posledice. Zato, preden začnete barantati, razmislite ali res želite nekaj kupiti in koliko ste pripravljeni za to plačati. Barantanje je marsikje obvezni del interakcije z lokalci in zna biti ena izmed najlepših izkušenj na potovanju. Zato se to veščino izplača naučiti in jo na potovanjih v pravih trenutkih znati uporabiti.
Naslednje, na kar ob obisku tuje dežele ne smemo pozabiti je spoštljivost. Pričakujte, da boste v daljnih deželah priča prizorom, ki se vam bodo zdeli skrajno neobičajni, morda celo odvratni, saj česa podobnega v domačem okolišu še niste videli. A treba je razumeti, da so za lokalno prebivalstvo ti prizori nekaj povsem običajnega in vsakdanjega. Sicer pravijo, da je gost kralj, a gost je tisti, ki mora spoštovati lokalne običaje in se jim prilagoditi, ne obratno. Punce so v Iranu morale imeti pokrite lase z ruto in pika. To se tam pričakuje tako od domačink, kot od tujk, zato so to morale spoštovati. V Nepalu, Indiji in še kje, si moški in ženska tudi če sta poročena, v javnosti ne smeta izkazovati naklonjenosti z dotiki, ki so pri nas povsem sprejemljivi. Tudi to je treba spoštovati. Dober primer so napitnine, ki so v ZDA ne le običajne, ponekod celo obvezne, med tem, ko so na Japonskem lahko žaljive, drugje pa prepovedane. Z nenavadnimi običaji, na katere lahko naletimo v tujih deželah, se je v izogib zadregam in neželenim reakcijam, priporočljivo seznaniti vnaprej. V vsakem vodniku so opisani.
Preprostost je še ena lastnost, ki nam omogoča neposrednejši stik z lokalnim prebivalstvom dežele, ki jo obiskujemo in s tem pristnejšo popotniško izkušnjo. Ko pridete v tujo deželo, tam ni treba dirjati od ene do druge znamenitosti, da bi vam jih v skopo odmerjenem času uspelo videti čim več. Sprehod po mestu, obisk lokalov, trgovinic ali parkov je lahko najpreprostejše in pogosto tudi najprijetnejše doživetje na potovanju. K preprostosti prispeva tudi počasni ritem potovanja; počasneje kot potujemo, več ljudi spoznamo in podrobneje doživimo deželo po kateri potujemo. Zraven tega velja tudi, da počasneje kot potujemo, manj denarja zapravimo. Seveda ne gre pozabiti na preprostost oz. minimalizem pri stvareh, ki jih vzamemo s seboj na potovanje. Manj kot na potovanju nosimo v nahrbtniku, lahkotneje potujemo. Mi potujemo z relativno malo prtljage in se nam še menda ni zgodilo, da bi na potovanju pogrešali nekaj, kar smo namerno pustili doma.
Glede na to, da sem s temi objavami začel z nasveti za neizkušene popotnike, je prav, da skušam zajeti čim širši spekter vsega kar nekdo, ki se odloča odpotovati, potrebuje. Nadaljujem prihodnjič.
Dveinpolletna Maša in sedemletna Sara kot popotnici v Mehiki.
