Kako postati popotnik, 3. del

V zadnji objavil sem pisal o pogajalski sposobnostih, spoštljivosti in preprostosti, kot o «kvalitetah«, za katere je priporočljivo, da jih ima popotnik. Zgodba še ni končana, omeniti jih moram vsaj še nekaj.

Na vsakem potovanju nas je strah. Včasih bolj, drugič manj, nekatere pogosteje, druge redkeje. Strah pred in na potovanju je povsem upravičen, saj je potovanje v daljne dežele povezano z veliko negotovimi dejavniki, ki lahko imajo za popotnika neželene posledice. O strahu na potovanjih sem že veliko pisal. V tem kontekstu sem omenil sestavine (potrebe, želje, možnosti, navdih, čas, denar…), ki jih potrebujemo, da se odpravimo na potovanje. Četudi imamo vse drugo, se na potovanje brez ene ključne sestavine zagotovo ne bomo odpravili. Gre za pogum oz. zaupanje, ki ga potrebujemo, da premagamo strahove, zaradi katerih si ne upamo potovati. Brez zaupanja, da se bo pustolovščina, v katero se podajamo, odvijala brez resnejših zapletov, neprijetnosti in negativnih posledic, ne gre. Če potujemo z občutkom, da se nam bo pripetilo nekaj slabega in s predpostavko, da tujcem ne smemo zaupati, se zna zgoditi, da naša popotniška izkušnja ne bo takšna, kot bi si želeli. Treba je imeti zaupanje. V pilota, v kuharja, v vodnika, v pnevmatike avtobusa, v neoporečnost sveže stisnjenega sadnega soka na ulični stojnici, v mrežo proti komarjem, v dober razplet okoliščin itd. Jasno, da je treba biti previden in racionalen ter skrbno proučiti dejavnike, ki nakazujejo vzroke, zaradi katerih se moramo postaviti v bran. Znake, ki nakazujejo možnost, da bi lahko šlo kaj narobe, je treba upoštevati. Tudi, če gre za šesti čut. Če pa znakov, ki bi lahko kazali na nevarnost ni in tudi ničesar ne sumimo, potem ni razlogov, da ne bi zaupali. Vsekakor pa je treba biti pripravljen na to, da bomo na potovanju občasno zaupali napačnim ljudem, ki nas bodo naplahtali ali prevarali. Se zgodi. Tako, kot se je nam na zadnjem potovanju po Indiji: “Ko smo bili preveč zaupljivi, so nas naplahtali, ko smo bili premalo zaupljivi, so bili užaljeni, češ, da jih imamo za prevarante. Skratka, vedno znova smo se znašli v situacijah, za katere smo mislili, da jih obvladamo, pa se je izkazalo drugače. Pa kaj! Izgubili smo kvečjemu nekaj drobiža, pridobili pa čudovite izkušnje, ki jih ne bomo nikoli pozabili! Te situacije smo tokrat prenašali z lahkoto (in nasmeškom). To je Incredible Indija!”

Naše popotniške izkušnje kažejo, da je mogoče zaupati večini ljudi. O ljudeh, ki jih srečujemo na potovanjih sem zapisal, da so dobri, prijazni, razumevajoči in celo ustrežljivi ter potrpežljivi. Hemingway je dejal, da je najboljši način, da ugotovimo ali lahko nekomu zaupamo, to da mu zaupamo.

Naslednja reč, na katero se je treba kot popotnik pripraviti, je pomanjkanje udobja. Tuširanje s toplo vodo, vožnja z varnimi in udobnimi prevoznimi sredstvi, spanje v udobni in čisti postelji, nošenje svežih in zlikanih oblačil, uživanje v miru in tišini zaprtega stanovanja ipd. so udobja, ki si jih lahko privoščimo doma in se jih je na potovanjih bolj ali manj treba odreči. To sicer velja predvsem za popotniško kategorijo, v katero sodijo najcenejši hoteli, lokalna prevozna sredstva in ulične restavracije. Seveda si je za več denarja mogoče privoščiti kaj boljšega, a potem se lahko dnevni stroški iz trideset hitro povzpnejo na sto EUR ali več. Mi smo v zadnjih letih postali zahtevnejši glede hotelov in več ne spimo v tistih najcenejših. Razen v razvitih državah, kjer si kaj drugega, kot najceneje, ne moremo privoščiti. Vsak najbolje ve zase, kaj je zanj udobno in kaj ni in pri katerih stvareh se je na račun nižje cene pripravljen odreči udobju. Pomanjkanje udobja, ki smo ga vajeni doma, lahko nepripravljenim popotnikom povzroči resne težave. Zato preverite, kaj lahko v deželi, v katero se odpravljate, pričakujete in se na to vnaprej pripravite. Ko načrtujete nivo udobja, ki ga želite na potovanju, se zavedajte, da je le ta obratno sorazmeren s pristnostjo izkušnje, ki je boste v tuji deželi deležni.

Kvalitet, potrebnih za čim boljšo popotniško izkušnjo, je še več. A ker je nekje treba potegniti črto, naj bo to dovolj. Zraven omenjenih ne pozabite na popotniški duh, wanderlust, odprt odnos do ljudi, neodvisnost, zdrav razum, odločnost, vztrajnost, vzdržljivost in še kaj. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da ni popolnoma nič narobe, če teh lastnosti še nimate. Naučili se jih boste na potovanjih!

Čez drn in strn nekje v Čilu.