Koga zanimajo turistične znamenitosti?

Pisal sem že o vsem mogočem, kar smo videli, doživeli, poskušali in počeli na potovanju po Mehiki, le o turističnih znamenitostih še ne. Najbrž zato, ker o tem praviloma ne pišem, saj se meni samemu prebiranje potopisov z opisovanjem “klasičnih” turističnih znamenitosti ne zdi zanimivo. V mislih imam katedrale, muzeje, palače, piramide in podobne znamenitosti, ki so v vodnikih vedno na prvem mestu, kot “must see”. Saj potem, ko obiščeš dovolj mogočnih katedral, čudovitih kolonialnih trgov in kičastih palač, si ne želiš obiskati nobene več. Če pa nas že kaj od tega dovolj prepriča, da si ogledamo, pa to ni nekaj, o čemer bi želel pisati. Raje pišem o doživetjih in vtisih. A, ker je v življenju pač tako, da ne smemo početi le tistega, kar se nam zljubi in ker izjeme potrjujejo pravilo in ker je zapuščina starodobnih latinskoameriških civilizacij tako impresivna in, in… moram objaviti nekaj fotografij.

Najbolj veličasten, impresiven in nenavaden spomenik, kar smo jih v Mehiki videli, je brez dvoma spomenik Titu.
Zgodovine v Mehiki ne brišejo.

Stavba, ki je najbolj impresionirala mene, je univerzitetna knjižnica UNAM. Zunanjost desetnadstropne knjižnice je iz pisanega mozaika drobnih kamnov naravnih barv, ki prekrivajo 4.000 kvadratnih metrov fasade. Poslikave predstavljajo mehiško zgodovino skozi različna obdobja. Res impresivno.

Knjižnica ni zanimiva le od zunaj, temveč tudi od znotraj.

Metropola, v kateri živi 21 milijonov ljudi, potrebuje ogromen glavni trg – Zócalo. Če ne zaradi česar drugega, zaradi tega, da je dovolj prostora za protestnike, ki jih v Mehiki nikoli ne zmanjka.

Mesta, ki smo jih obiskali v osrednjem delu Mehike, so sodobna in pogled nanje ni vedno privlačen.

Guadalajara

Guanajuato

San Miguel de Allende

Aguascalientes

Obiskali smo tudi najznamenitejši piramidi, sončevo in lunino. Teotihuacán – mesto bogov bi naj bilo v svojem času eno največjih mest na svetu. Kar je glede na samo-pogubno žrtvovanje zaradi žejnih bogov malce neverjetno.

Bolj nam je bilo všeč najdišče Tula, prestolnica tolteškega imperija. Gre za precej manjše najdišče, a smo bili tam zgodaj zjutraj in smo ga tako imeli le zase, kar daje obisku mističnih krajev prav poseben čar.

Azteški sončev kamen, za katerega so sprva mislili, da je koledar, sedaj pa menijo, da je nekaj drugega.

Znamenita skulptura Chacmool.

Turistične znamenitosti pač niso na seznamu stvari, ki jih v tujih deželah obiskujemo. To ne velja zgolj za Mehiko, temveč za vse dežele, ki jih obiščemo. Razen izjemnih znamenitosti, ki nas pritegnejo dovolj, da jih obiščemo, se raje prepuščamo očarati naravi in ljudem. Na primer, ko smo prvikrat obiskali Mehiko, smo videli kar nekaj veličastnih spomenikov majevske civilizacije, a bolj kot vse piramide skupaj, smo si zapomnili ženico, ki nam je nekje v divjini postregla s polnjenimi tortiljami in vijoličasto Fanto. Dežele so ljudje.