Zadnjič sem ostal pri tem, da je do prave mere osebnega zadovoljstva, ki ga prinašajo potovanja, mogoče priti le z trudom oziroma naporom. Ampak, nam je res treba še na potovanjih prenašati napor in se matrati? Potovanja so vendar namenjena oddihu od naporne službe in utrujajočih vsakodnevnih opravil. Ni šans, da se matram še na dopustu!
Še dobro, da je dovolj takšnih, ki na potovanja, oddih in dopust gledajo na takšen način. Tako se turistične in popotniške kapacitete zapolnijo sorazmerno. Predstavljajte si, da bi se neko poletje vsi, ki običajno počitnikujejo na morju, odločili za aktivni oddih v hribih. Dolina Triglavskih jezer bi se iz idiličnega raja spremenila v portoroško promenado. Zato se naj počitniškim in dopustniškim užitkov predaja vsak na svoj način, takšen, ki ustreza njemu. Ta način je edini pravilen. Eni v gore, drugi na morje, tretji na roadtrip, četrti z nahrbtnikom po Peruju, peti z avtoštopom po Iranu in tako naprej. Vsakdo je sam kovač svojega osebnega zadovoljstva, pridobljenega skozi popotniško ali dopustniško trpljenje in uživanje.
Najbrž ni preveč narobe, če izhajam iz tega, da so potovanja naporna, oddih pa lagoden (čeprav je to subjektivno in stvar perspektive). Razliko med enim in drugim načinom preživljanja prostega časa sem omenil že dovoljkrat, da je ne rabim ponovno. Torej, svet želim odkrivati na popotniški način, a me od nešteto zadržkov, ki mi preprečujejo, da bi se potovanj dejansko lotil, največ preglavic povzroča odpor do napora, ki je s potovanji neposredno povezan. Kaj storiti?
Začeti je treba postopoma, korak za korakom. S tem lahko precej zmanjšamo napor, s katerim se bomo soočili na potovanju. Na to precej vpliva tudi izbira destinacije. Po nekaterih deželah je sila preprosto potovati, po drugih precej težje. Naslednja stvar je izbira najustreznejšega načina potovanja. Potovati je mogoče tako na preprost, kot na zahteven in naporen način. Skratka, tudi če čutimo do napora odpor, je mogoče potovati v eksotične dežele, ne da bi se ob tem preveč namučili. Če sem že omenil eksotične dežele, naj omenim tudi to, da bolj, kot je neka dežela eksotična, bolj je potovanje naporno. Že zaradi tega, ker je do tja treba presedeti kar nekaj ur na letalu. Kaj šele, ko do tja prispemo, tam nas zagotovo pričakuje kulturni in še kakšen šok. Mimogrede, kaj je eksotična destinacija? Če eksotiko povezujemo z Orientom, potem so eksotične dežele tiste na vzhodu Sredozemlja. No, jaz bi rekel, da se eksotika začne nekaj tisoč kilometrov vzhodneje in vsekakor izven velikih mest.
Naporu na potovanjih se je torej mogoče izogniti s skrbnim načrtovanjem že pred samim odhodom na pot (kar zna biti naporneje od samega potovanja). Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je ali si tega res želimo? Lagodnega potovanja namreč. Na primer, da si želimo obiskati eksotične Filipine. Kupimo letalske vozovnice z dobro letalsko družbo, rezerviramo dober hotel na najlepši plaži in ko tja prispemo, v organizirani skupini obiščemo nekaj bližnjih (pustimo to, da so Filipini ogromno otočje) turističnih znamenitosti. Na ta način Filipine resda obiščemo na najmanj naporen način, le da v resnici nismo obiskali Filipinov, temveč turistom prilagojeno različico, ki tega, kakšno življenje živijo tamkajšnji ljudje, nikoli ne pokaže. To je mogoče doživeti šele takrat, ko zapustimo uhojene turistične in popotniške poti. A to ima le eno pomanjkljivost; naporno je.
