Potovanje po domači deželi je lahko najlepše potovanje v našem življenju. A pri tem je treba vedeti, da to, kako bomo potovanje doživljali, nosimo v sebi. Saj menda poznate zgodbo o cesarju, ki je poslal dva sla v izvidnico, da odpotujeta v neznano deželo, si jo ogledata in mu poročata o tem, kako je tam? Torej, sla sta odšla na pot v neznano deželo ne vedoč drug za drugega. Ko se je vrnil prvi, ga je cesar vprašal, kakšna je tista dežela. Sel mu je odvrnil: »Grozna! Neprijazni ljudje, slabo vreme, blatne ceste, neokusna hrana!« Ko se je vrnil drugi sel, je na isto vprašanje odgovoril: »Čudovita! Prijazni ljudje, toplo vreme, dobre ceste, okusna hrana!« Ne govorijo zaman, da imajo vsake oči svojega malarja. Seveda to velja bolj ali manj za vse, s čemer se srečujemo v življenju, a ostanimo pri doživljanju na potovanjih. Predvsem tistih po domačih krajih in deželi, kjer nismo oslepljeni z novim in nedoživetim, zaradi česar je doživljanje znanega precej bolj odvisno od notranjih, kot od zunanjih dražljajev.
O tem pišem zato, ker je med tem, kako doživljamo potovanje po tuji deželi in potovanje po domači deželi, ogromna razlika. Doživljanje v tuji deželi (sploh, kadar je eksotična) je začinjeno s prizori, ki jih nismo vajeni. Izpostavljeni smo lahko izjemno močnim občutkom in podvrženi kulturnemu šoku, kar neposredno vpliva na dojemanje te dežele. Povsem drugače je, kadar potujemo po domači deželi. Te smo vajeni, zaradi česar smo prikrajšani za močne občutke in kulturni šok.
To seveda ne pomeni, da je potovati po Sloveniji dolgočasno, daleč od tega! Vse je odvisno od tega, koliko smo se za izlet ali potovanje pripravljeni potruditi. Prej sem zapisal, da to, kako bomo potovanje doživljali, nosimo v sebi. Kaj pa, če za čas, ko smo na izletu po Sloveniji, pozabimo na vse, kar vemo o naši deželi in potujemo brez predsodkov? Tako, da je vse, kar vemo o kraju, kamor potujemo to, kar smo nekje prebrali:
»V deželi prevladuje umirjeno, sproščujoče vzdušje, kjer med domačini vlada joy de vivre – veselje do življenja, brez hitenja, gneče in prometnih konic, onesnaženja, hrupa, z nizko stopnjo kriminala.«
Ste v tem stavku prepoznali Slovenijo? Seveda ne, ker imamo o domači deželi nekaj, kar imenujemo globlje poznavanje. To je največja ovira pri tem, da bi jo opazovali kot popotnik. Zato na naslednjem izletu po Sloveniji poskusite pozabiti vse, kar o njej veste in jo opazujte kot tujec. Presenečeni boste.
Najti užitke na eksotičnih potovanjih, kjer nam je vse novo in nedoživeto, je preprosto in to zmore vsak. Umetnost je najti užitek v potovanjih po domačih krajih in na znano in doživeto gledati z novimi očmi.