Kakšna so naša pričakovanja v zvezi s potovanji v letošnjem letu?
Temeljno pričakovanje je vsekakor izpolnitev načrtovanjih potovanj. Teh sicer za 2016 še nimamo veliko, si pa zanje vsekakor želimo, da se uresničijo. Jasno, da uresničitev pričakovanj ne pride sama po sebi, ampak bomo morali za to še precej garati. Prav je tako.
Predvsem si v tem letu želimo ostati popotniki. Z »dozorevanjem« namreč raste tudi želja po udobju, ki pa ni najbolj združljivo s popotništvom. Udobna potovanja so za turiste. Ali flashpackerje, kakor se po novem imenujejo »popotniki« srednjega razreda. A metamorfoze, da bi se spremenili v turiste, se ne bojim. Čeprav je res, da vedno obstaja možnost, da se nam bodo standardi, po katerih potujemo danes, spremenili. Zagotovo se bodo, saj so se nam že večkrat. A nemogoče je vnaprej vedeti, v katero smer. Marsikdo na neki stopnji popotništva doseže točko, ko se mu več ne ljubi prevažati z najcenejšimi in najmanj udobnimi prevoznimi sredstvi, spati v najcenejših in najbolj zanikrnih hotelih in jesti v dvomljivih uličnih restavracijah. Tudi mi smo jo dosegli. A smo jo vedno znova presegli in se vrnili na naš, budget nivo. S tem se na potovanjih redno soočamo in potujemo tako, da si privoščimo obe skrajnosti. Običajno smo na popotniškem nivoju, a tu in tam si privoščimo turistično razvajanje. Na primer, hotel s petimi zvezdicami (seveda kje v Indiji, kjer takšen hotel stane manj od najcenejšega hotela v Londonu). Bistveno je, da večino časa tudi v (na primer) Indiji, kjer bi si lahko privoščili dražje in boljše hotele, preživimo v budget hotelih. Podobno velja za izbiro prevoznih sredstev in restavracij. To je naš nivo in želeli bi ga ohraniti, saj se v tem skriva samo bistvo naših potovanj.
To nam lahko uspe le na en način, s skromnostjo. V mislih imam način, na katerega potujemo, torej, da se v deželi, ki jo obiščemo, vedemo kot skromni popotniki, ne kot razsipni turisti. Skromnost je namreč ključna odlika pristnega popotništva in poglavitna razlika v primerjavi s turizmom. To omenjam, ker je skromnost z leti vedno težje ohranjati. Popotnik v rosnih letih je (praviloma) skromen iz povsem preprostega razloga; nima dovolj denarja, da bi lahko bil razsipen. Zreli popotniki pa imamo (praviloma) pod palcem že dovolj, da si razsipnost lahko privoščimo.
Zato je moja novoletna želja to, da ostanemo popotniki kljub temu, da bi si lahko privoščili biti turisti.
Popotniki v El Calafate, Argentina, 2009
Prestara? Dvomim! Smo srečali že popotnike s sedmimi križi, ki še kar potujejo z nahrbtnikom in spijo po mladinskih hotelih. Oni že vedo zakaj! 🙂
Hiša je “kriva”, da sva na potovanjih bolj v stilu popotnikov v rosnih letih (spanje “na črno”, hrana iz trgovine, …), čeprav sva za to kakšnih 20 let prestara. 🙂 Zahteva nekaj več napora, ampak luštno je pa še bolj in veliko več odneseš s takih potepanj.