Nadaljujem s serijo krajev, ki so se nam na naših potovanjih najbolj vtisnili v spomin.
Le kdo ve, kje je trg Naqsh-e Jahan? Skorajda nihče. A če omenim Isfahan, perzijski dragulj, je najbrž bolj jasno, za kaj gre. Iran je ena izmed najbolj napačno razumljenih dežel na svetu. Ni veliko dežel, ki popotnikom nudijo tako velik kulturni šok, toliko znamenitosti, pristne prijaznosti in so hkrati tako preprosto dostopne. A žal Iran obišče bore malo ljudi, saj je strah pred nerazumljenim večji od želje po razumevanju (kaj šele sprejemanju) drugačnega. Skratka, trg Naqsh-e Jahan v Isfahanu je najbrž najčudovitejši trg, kar smo jih obiskali.
Na potovanjih smo obiskali nešteto cerkva, templjev in drugih svetišč sodobnih in pozabljenih religij. Na seznam bi lahko dodal tudi katerega od budističnih templjev, a kljub temu, da smo jih obiskali tako veliko, ne morem nobenega posebej izpostaviti. A daleč najbolj impozanten in mističen religiozni objekt po našem okusu je zagotovo sikhovski Zlati tempelj v Amritsarju v Indiji.
Nedaleč proč od Indije, v Nepalu smo obiskali najbolj avtentično starodavno mesto, Bhaktapur. Obiskali smo že veliko starih in prastarih mest, a nobeno se nam ni zdelo tako pristno starodavno in dobro ohranjeno, kot da ni bilo nikoli obnovljeno. Najboljše pri obisku Bhaktapurja pa je bilo to, da je mesto živo in živahno, kar daje mesto povsem drugačno dušo, kot jo imajo zapuščeni zgodovinski kraji.
V Južni Ameriki, ki je glede na velikost, z zgodovinskimi znamenitostmi posejana bolj na redko, smo obiskali nekaj takšnih, ki so nas očarale. Na primer rojstni kraj inkovskega Adama in Eve. A za nas najveličastnejša sta bila otočka Luna in Sonce, ki ležita sredi pravljičnega jezera Titikaka 4000 metrov nad morjem. Jutranji sprehod po ostrem zraku, razgledovanje po zasneženih Andskih vrhovih in zapuščini civilizacij iz davnine, so na nas pustili neizbrisljiv pečat.
Seveda ne morem izpustiti tudi največjega religioznega objekt na svetu, templja Angkor Vat. Sicer nam je ta kompleks templjev v Kambodži ostal v spominu bolj zaradi enormne velikosti (162 hektarjev!) kot lepote, a je vreden ogleda. A podobno kot Machu Picchu, ga je nemogoče obiskati sam, temveč le v množici, saj ga letno obišče več kot milijon ljudi.
Zgodovinskih krajev, ki so nas na nek način presunili, očarali, navdušili ali prepričali, smo obiskali kar nekaj. Naštel sem le tiste, ki izstopajo iz te množice. A tudi za te znamenitosti velja, da imajo vsake oči svojega malarja in da niso vse všeč vsem. No, nam so bile.
Super! Se mi je zdelo, da najbrž nismo mi edini Slovenci, ki smo kdaj zašli v tiste prelepe kraje. 🙂
“Le kdo ve, kje je trg Naqsh-e Jahan? Skorajda nihče.”
Bil tam. 🙂