Sosednjo prestolnico smo želeli obiskati že nekaj časa. A nikoli nismo našli dovolj dobrega razloga, da bi se tja odpravili. No, sedaj smo ga in ni nam žal. Budimpešta je namreč krasna. Široke avenije po katerih se je mogoče sprehajati, veličastne stavbe, ki se jih ni mogoče naveličati, dolgi mostovi čez mogočno Donavo, kulinarika z vsega sveta in še marsikaj. Glede na to, da je do tja le dobre tri urice z avtom in da so cene v primerjavi z npr. Dunajem (ki smo ga obiskali pred tremi tedni) trikrat nižje, res ne vem, zakaj smo čakali tako dolgo, da jo (ponovno) obiščemo.
Nekaj panorame
in utrinkov s sprehodov med mestnimi znamenitostmi
in po mestnih uličicah.
Ljudje sicer kupujejo sadje in zelenjavo,
a ni dvoma, da na krožniku raje vidijo nekaj drugega.
Meniji velikokrat govorijo le madžarsko,
kar ni nujno slabo, saj petelinja jajca
ne zvenijo privlačno.
Še dobro, da imajo tudi langaš,
sladice in
turške restavracije (tistega, kar smo jedli v indijskih in bangladeških restavracijah nisem fotografiral).
Da Michaela Jacksona ne omenjam…
