S potovanji po krajih, ki so polni nepredvidenega, je pač tako, da se prej kot slej pripeti tisto, kar ti načrte in pričakovanja sesuje v prah. Jasno, potovanja so sama po sebi povezana z določeno stopnjo tveganja, odvisno od tega kam in kako se odpravimo. Večino nepredvidljivih situacij, v katerih se na potovanju znajdeš vsak dan, bolj ali manj obvladaš, odvisno od izkušenj in sreče, ki te spremlja na poti. Glede na naše dolgoletne izkušnje in popotniško kilometrino si upam reči, da nam je šlo obvladovadnje nepredvidljivega odobro od rok. A na lep ponedeljek, 7. avgusta, se je usoda odločila, da nam (na srečo le meni, ki sem to očitno potreboval) v odročnem Kirgizistanu prekriža načrte.
Ni šlo za prometno, ampak kljub temu za dovolj težko nezgodo, zaradi katere ostajava tukaj. Jaz kot ponesrečenec, ki sem po treh posegih v treh klinikah v sedmih dneh izvedel, da bom čez čas v redu in skrbna Sabrina, ki me ne želiti zapustiti niti za trenutek.
Ko se nalednjič oglasiva, bova v Sloveniji.