Ta teden smo preživeli na gruzijskem Kavkazu, v gorah. Takšnih ta pravih gorah, z zasneženimi vrhovi na zeleni podlagi, z razgledi, za katere se zdi, da sežejo okrog in okrog sveta. Prve dneve potovanja po Gruziji in Armeniji smo se za nekaj dni utaborili na zahodnem Kavkazu, ta teden pa nekje na sredini, v kraju Kazbegi oziroma Stepantsminda. Spoznali smo že kar nekaj podobnih krajev, ki služijo kot odskočna deska za ljubitelje gora in vsi imajo prav poseben čar. Najbrž zaradi lege med gorami in utripa, ki ga tem krajem dajejo pohodniki in popotniki z nahrbtniki in infrastruktura, namenjena njim. Pokharo v Nepalu, Gangtok v Indiji, El Chalten v Argentini, Caraz v Peruju, kot tudi bolj mondene različice: Banff v Kanadi, Chamonix v Franciji ter Zermatt v Švici. Skratka kraji, v katerih je dovolj že sedeti na terasi hotela ali restavracije oziroma še bolje, pred šotorom in zreti v okolico, okrašeno z gorami.
Pogled z naše terase v Kazbegiju je bil prekrasen.
Pogled nazaj proti terasi, tam nekje spodaj.
Prvi dan smo se za ogrevanje povzpeli do fotogenične cerkvice Svete Trojice
in uživali v razgledu.
Drugi dan smo se podali na malce daljši sprehod po prekrasni dolini.
Vrhov, grebenov, prelazov in dolin nam zlepa ni zmanjkalo.
Niti prizorov, kjer se je narava poigrala z barvami.
Včeraj zvečer smo se vrnili domov. Šele sedaj vidim, koliko fotografij in doživetij smo pridelali v treh tednih v Gruziji in Armeniji. Nadaljevanje sledi.
Vem, da bi sedaj že lahko nahrbtnike in kovčke dali za nekaj časa na hladno, a nam letos nekako ne znese… Naj že pride čas za zapečkanje!