Včeraj sem zasledil, da se Šrilanka po desetmesečnem zaprtju odpira za obiskovalce. Potrebno je trikratno PCR testiranje; eno doma, drugo ob prihodu in tretje po enem tednu bivanja na Šrilanki. S tem se tisti najbolj neučakani popotniki in turisti še najbrž strinjajo. Kar me je najbolj presunilo je to, da morajo obiskovalci ostati znotraj balona v eni izmed štirinajstih turističnih con in ne smejo priti v stik z domačini. Sprva se mi je to zdelo popolnoma neracionalno. Da bi odpotoval na drug konec sveta, kjer bi bil omejen na eno turistično cono. Da ne bi mogel na tržnico, v lokalno restavracijo ali sprehod po mestu. Na ta način nikogar ne bodo privabili in turizma zagotovo ne bodo zagnali, sem pomislil. A nato sem se spomnil, da so hotelski resorti širom sveta že tako ali tako zmeraj delovali na ta način in da je to morda celo najbolj razširjena oblika turističnih potovanj po svetu! Sicer ne vem, kako je danes sploh mogoče priti do Šrilanke. Če na primer, obstajajo poleti in kupiš karto za let z Dunaja, je menda kar izziv priti že do tja. Sem pravkar pogledal in ugotovil, da je danes z Dunaja res mogoče leteti v tople kraje. Na Maldive, na primer. Poleti so tudi v Etiopijo, na Kanarske otoke in še kam. Najbrž pa je treba najti državo, ki nima Slovenije na rdeči, črni ali kakršnikoli drugi listi, ki bi nam onemogočil vstop. Skratka, če si to res močno želite, se da uiti zimi. Čeprav se menda bolj kot mraza, želimo osvoboditi izpod jarma omejevalnih ukrepov, v katere nas je pahnil Covid.
Za nas sem v tem trenutku prepričan, da ne bomo eni izmed prvih v valu odpiranja daljnih turističnih destinacij. Vsekakor pa bomo med prvimi ob sproščanju meja med pokrajinami v Sloveniji. Trudili se bomo, da apetit po potovanjih zadovoljujemo počasi, po istem principu, kot bi ga moral sestradan človek, ki končno pride do hrane, po manjših grižljajih. Čeprav je teh časih nerazumljivih, nenavadnih ali nesorazmernih ukrepov, povsem možno tudi to, da se bodo prej sprostile meje med državami, kot med pokrajinami in bo lažje poleteti na Kanarske otoke, kot se odpeljati na slovensko obalo. Zato je kakršnakoli napoved o tem, kam in kako bomo letos potovali, dokaj neracionalna. Sploh pa so zaenkrat vsa nenujna potovanja odsvetovana.
Vsekakor pa se mi zdi prav, da se države, katerih proračun in s tem blagostanje ljudi, na kakršenkoli način povezanih s prihodkom od turizma, potrudijo, da znova postanejo privlačne, oziroma dostopne za obisk. Nekje je treba začeti in nekdo mora narediti prvi korak. Drugim pa kaj več kot potrpežljivost in stremenje k temu, da iz krize pridemo boljši, kot smo bili pred njo, skorajda ne preostane.