Sposobnost prilagajanja je še ena od lastnosti, brez katerih si popotništva ni mogoče predstavljati. Dlje iz lastne cone udobja se odpravimo, bolj se moramo prilagoditi, če želimo ohraniti razsodnost, mirno kri, celo glavo in še kaj. Prilagajanje na razmere v deželi, ki jo obiščemo, sicer ni nujno, oziroma vsakomur se nanje ne uspe prilagoditi, a za te so potovanja lahko prej nočna mora, kot šola za življenje. Nekatere dežele so za popotnike seveda bolj polne situacij, ki zahtevajo prilagajanje, kot druge dežele. Več, kot je situacij, ki zahtevajo prilagajanje in težje, kot jih je sprejeti, zahtevnejše je potovanje. A ravno to so razlogi, zaradi katerih v te dežele potujemo. Da se z zahtevnimi situacijami spoprimemo in iz njih pridemo boljši, kot smo bili prej. Res pa je, da vsakdo ne potuje zato, da bi se soočil z zahtevnimi situacijami ali zato, da bi se na potovanjih spremenil ali naučil nečesa novega ali izboljšal. Tukaj se najbolj izrazito ločijo potovanja od dopustovanj. Ko gremo na dopust, si ne želimo soočanja z zahtevnimi situacijami in ne iščemo izzivov. Tudi mi, ki radi potujemo, si kdaj privoščimo dopust, na katerem si ne želimo ničesar drugega, kot oddiha. Ko pa se odpravimo na potovanje, pa so naša pričakovanja in namen, zaradi katerega se nekam odpravimo, precej drugačna. Naš namen je lahko tudi, da se učimo prilagajanja.
Bolj, kot so situacije, ki nas vržejo iz tira, zahtevne in pogoste, več prilagajanja je potrebnega, da jih, oziroma sami sebe, obvladamo. Seveda to velja povsod, ne le na potovanjih. A potovanja v eksotične dežele so izvrsten poligon, kjer se lahko za kratek čas izpostavimo okolju in razmeram, ki jih niti približno nismo vajeni. Zato so potovanja priložnost za urjenje na področjih, na katerih se želimo izboljšati. Bodisi je to potrpežljivost, sprejemanje drugačnosti, empatija, komunikacijske veščine, odzivnost, odgovornost, iznajdljivost, sposobnost prilagajanja ali katerokoli področje, za katero pri sebi vemo, da bi se lahko v njem izboljšali. Tudi če tega zase ne vemo ali mislimo, da smo že tako ali tako dovolj potrpežljivi, iznajdljivi ali prilagodljivi, bo naša predstava o samih sebi na potovanju postavljena na preizkušnjo. Na primer, bolj ali manj vsak voznik pri nas zase meni, da je potrpežljiv, iznajdljiv in prilagodljiv v cestnem prometu. Kar v urejenih razmerah na slovenskih cestah ni težko. Sicer se s tem, da so razmere na slovenskih cestah urejene, najbrž marsikdo ne strinja. Kar je vsekakor v redu, saj so vedno možnosti za izboljšanje. Ampak, ko se znajdeš za volanom avtomobila ali krmilom motorja v prometnem kaosu Nairobija, Sao Paola, Delhija, Teherana, Manile oziroma skorajda kjerkoli v tretjem svetu, se naša predstava o tem, kaj je urejen promet in kako se v njem znajdemo, hitro razblini. Če se ne prilagodimo tamkajšnjim razmeram, smo dobesedno življenjsko ogroženi. Ko pa tamkajšnja prometna pravila sprejmemo in se jim prilagodimo, lahko uspešno krmarimo v še tako zahtevnih razmerah. Tudi razmere, ki se od daleč zdijo neobvladljive, da npr. v okviru enega samega potovanja voziš nekaj dni po desni, nato nekaj dni po levi, kot sem doživel na potovanju čez Afriko, postanejo rutina. Skratka potem, ko se enkrat naučiš prilagajanja na tako ekstremno zahtevne vozne razmere, je sprejemanje oziroma prilagajanje na razmere na slovenskih cestah nedvomno lažje.
Primerov, ko se je v težavnih in neobičajnih situacijah na potovanjih po daljnih deželah mogoče uriti za vsakdanje življenje doma je več, kot si lahko mislimo. Sposobnost prilagajanja je veščina, ki je zanimiva zato, ker jo potrebujemo pred, med in po potovanju. Pred, da se prilagodimo najustreznejšemu terminu, željam drugih ali zahtevam agencije ter destinacije. Med, da se prilagodimo sopotnikom in razmeram na potovanju. Po, da zaradi novih izkušenj, ki smo jih bili deležni na potovanju, prilagodimo in izboljšamo življenje. Sebi in drugim.
Če se ne motim, je Darwin rekel, da naprej ne pridejo niti najmočnejši, niti najpametnejši, ampak najbolj prilagodljivi. A prilagodimo se šele potem, ko smo se pripravljeni spremeniti. Zato so prav potovanja, kjer smo zaradi obilice novih doživetij, bolj podvrženi spremembam, boljši poligon, kot domača rutina.