Pohajkovanje po Mauritiusu

Google pravi, da v Sloveniji beseda Mauritius prekaša besedo Mavricij za 600 odstotkov. V spletnem iskanju, se razume. Žal sem se šele sedaj lotil in to raziskal. Če bi preveril prej, na teh straneh morda ne bi pisal o Mavriciju, temveč o Mauritiusu. Saj je lepo imeti slovensko besedo za vsako tujo deželo, a če ni prepoznana, nisem prepričan, da jo je bolje uporabljati, kot izvirno ime. Whatever.

Glede na to, da smo Mauritius obiskali sredi tamkajšnje zime, je bil to pravšnji čas za pohajkovanje. Prvi hrib, na katerega sem se podal medtem, ko sta Maša in Sabrina uživali ob bazenu, je bil El Morne. Mogočna skala, ki se pne k nebu le nekaj sto metrov od obale.
Mavricius

Sicer je od daleč videti dokaj zahteven, a se je nanj mogoče povzpeti dokaj preprosto. Le kratek del poti je zavarovan z vrvjo. Ne bom zapisal, da je bilo zame preveč preprosto, vsekakor pa je bil vzpon nanj prekratek. Trajal je le kakšno uro. Nekako se trudim držati pravila, da vzpon na goro in spust z gore skupaj trajata dlje časa, kot vožnja do izhodišča. Glede na to, da sem El Morne naskočil kar iz sobe, sem bil v teh okvirjih. Razgledi z vrha pa takšni, kot se za otok, obkrožen s koralnim grebenom, spodobi.
Mavricius

Na tej fotografiji, ki sem jo posnel na El Morne, se vidi hotel, v katerem smo bili tri dni nastanjeni. Predvsem pa se vidi prizor, ki ga imenujejo “podvodni slap”. Menda najbolj znana fotografija Mauritiusa, posneta iz zraka, na kateri je videti, kot da se voda iz svetlo modre v slapu preliva v temno modro globino. Poguglajte underwater waterfall.
Mavricius

Tudi notranjost otoka ponuja več priložnosti za pohajkovanje. Tokrat sem za pohod izkoristil čas, ko sta Maša in Sabrina obiskali živalski vrt. Ta pohod mi je bil bolj pisan na kožo, saj je tako odročen, da nisem srečal žive duše. Povrhu sem zanj porabil vsaj dvakrat več časa, kot za El Morne, kar mi je še posebej godilo.

Do tja je bilo treba čez širna polja sladkornega trsa. Mavricius

Razgled sega takorekoč čez celoten otok. Levo v ozadju El Morne. Mavricius

Na vrhu. Enem od štirih. Mavricius

Kaj več priložnost hribe nisem imel. Sploh pa smo tako ali tako skoraj ves čas skupaj pohajkovali po otoku. Bodisi po plažah, bodisi po krajih, ki so se nam zdeli privlačni. Pri tem nam je najbolj pomagal avto, saj smo bili tako bolj mobilni in smo se zlahka zapeljali kamorkoli nam je ustrezalo.

Za konec nimam kaj posebnega za dodati. Mauritius je tropski otok, ki ponuja morje, sonce in plaže ter peščico znamenitosti. A kot popotniška destinacija bi rekel, da ni takšne kategorije, da bi ga kot popotniki želeli ponovno obiskati. Verjamem, da je otok marsikoga očaral in se želi ponovno vrniti ali se tja celo redno vrača, a nas so pač očarale nekatere druge destinacije. Saj menda je razumljivo, da ni vsaka destinacija za vsakogar. Na srečo. Čeprav bi se danes, ko so temperature doma tik nad ničlo in že ves dan dežuje, z največjem veseljem na Mauritius kar preslikali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja