Naslednja destinacija, ki je bojda ne gre izpustiti v Jordaniji, je Mrtvo morje. Naravno čudo. Meni je to, da je lahko del zemlje 400 metrov nižje od morskega površja, fascinantno. Štiristo metrov pod morsko gladino! S tem, da je od Mrtvega do “živega” morja, ki je najbližje v Aqabi, le par sto kilometrov. Vmes smo se ustavili v kraju Kerak, ki slovi po gromozanskem gradu in prespali v sobani s pomenljivimi imenom Mumija.
Mumija, v sobano preurejena jama, v kateri naj bi ljudje prebivali že nekaj stoletij.
Razgled z gradu Kerak proti zahodu.
Noč, preden smo se spustili do Mrtvega morja, smo prespali na nadmorski višini dobrih tisoč metrov. Sledil je vrtoglavi spust za slabih 1500 metrov do Mrtvega morja. Kar nam je bilo všeč, saj to pomeni precej višje temperature, ki smo jih bili doslej vajeni v Jordaniji. Petra in Wadi Rum sta praktično v gorah, saj sta na nadmorski višini okrog tisoč metrov, zato so bile tam zimske temperature. Tako smo šele na Mrtvem morju slekli bunde in flise, ter se v kratkih rokavih nastavili zimskemu soncu, ki je ozračje segrelo na 22 in več stopinj. Pravzaprav še nismo bili ob Mrtvem morju niti eno uro, ko smo bili že vsi v kopalkah. Avto smo parkirali ob cesti in se sprehodili do morja. Presenečeni smo ugotovili, da je gladina morja padla za kakšnih 30 metrov. Bojda v zadnjih nekaj desetletjih, saj pritoke prestrežejo zaradi namakanja polj. Kakorkoli, obala Mrtvega morja je videti prečudovito, saj so barve takšne, kot jih sicer ob morju ne vidiš.
Obalo tvori sama sol. Zaradi visoke slanosti v morju ni živali, razen nekaj mikroorganizmov in radovednih kopalcev. Jaz sem se prvi ojunačil ter presenečen ugotovil, da je mogoče plavati, kljub temu, da sem prebral, da je morje “pregosto” za plavanje. Čofotanje ni trajalo dolgo, a ne zaradi preobilice soli, temveč zaradi tega, ker sem pač raje na kopnem, kot v vodi. Kot se za namakanje v Mrtvem morju spodobi, sem se pustil fotografirati v lebdečem položaju, a tudi klišeji mi ne gredo najbolje od rok, zato te fotografije ne objavljam. Zaradi soli se je priporočljivo takoj po kopanju stuširati. Kar ob morju, kjer ni nobenega kraja, ni mogoče. Na srečo je poslovno priložnost prepoznal možakar, ki je ob cesti parkiral star kombi, ga natovoril s sladko vodo in iz njega speljal cev, kjer se je bilo mogoče stuširati. Maša in Sabrina sta si kopanje raje privoščili v bolj urejenem okolju ob hotelu. Tam sta se tudi napacali z zdravilnim blatom.
Naslednji dan smo šli na izlet po okoliških krajih, med drugim tudi goro Nebo, s katere je Mojzes prvič uzrl obljubljeno deželo. Tudi sveto mesto Jeruzalem smo imeli takorekoč na dlani.
Z jordanske obale Mrtvega morja je do Izraela le nekaj zamahov dobrega plavalca.
Čas, ko smo obiskali te kraje, nam je ustrezal, saj ni bilo gneče in smo vedno lahko našli prosto parkirno mesto, čeprav tudi tukaj nekateri na praznih parkiriščih parkirajo izven črt.
Razen v petek, dela prost dan, ko so se iz bližnjega Amana pripeljali enodnevni izletniki. Kaže, da imajo precej svojevrsten okus za plaže.
Mrtvo morje je izjemno poseben košček sveta in nikakor ni okolje, v katerem bi se človek dlje časa dobro počutil. Po dveh dneh smo ga imeli dovolj tudi mi. Od najsevernejše točke, ki smo jo obiskali v Jordaniji, smo se obrnili in se zapeljali proti prijetnejšemu habitatu, Rdečemu morju. A prej smo se podali še na eno izjemno dogodivščino, eno tistih, zaradi katerih je Jordanija tako posebna.
