Navdih je ena prečudovita reč, a težko, če ne celo nemogoče, jo je načrtovali ali nadzorovati, saj navdih najbolje učinkuje, kadar se mu prepustimo. Vsaj pri meni je tako, da lahko načrtujem in delno nadzorujem le čas, ki ga namenim za ustvarjanje. Ne zmorem in ne znam pa se načrtno navdihniti, če je to sploh mogoče. To velja tudi za pisanje na teh straneh. Zato se ne držim reda, po katerem bi pisal, temveč se prepustim vsebini, ki jo bodisi imam na razpolago, bodisi ji pustim, da me najde v nekem trenutku. Konkretnih vsebin s potovanj imam na razpolago precej, včasih celo toliko, da nekatere izlete ali potovanja izpustim in jih tukaj sploh ne omenjam. Morda zato, ker se letošnje poletje ni še niti začelo, a sva bila že na toliko potovanjih in krajših izletih, da se sam temu čudim. A kljub temu verjamem, da niso potovanja tista, zaradi katerih zamudimo izstop na katerikoli postaji, o čemer sem pisal minulo nedeljo. Zato raje, da ne zamudim potovanj, oziroma objavljanja vtisov o njih, nekaj utrinkov z letošnje pomladi.
Jablanac, Hrvaška.
Rakalj, Hrvaška
Šmartno na Pohorju, Slovenija.
Mariazell, Avstrija
Vltava, Češka
Praga, Češka
Letos sva obiskala še več prelepih destinacij, a morda je bolje, če vtise od tam objavim ob drugi priložnosti. Skratka, navdiha ne manjka. Niti za pisanje in objavljanje vtisov, kaj šele za potovanja. Pravzaprav se trenutno ne bojim, da bi nama za potovanja zmanjkalo navdiha. Tudi za to, da bi za potovanja zmanjkalo priložnosti nimam strahu. Seveda ničesar ne izključujem, le izražam trenutno zadovoljstvo nad tem, da imava za potovanja tako navdih, kot tudi priložnosti, ki jih izkoristiva.