Zdi se mi, da se nismo dobro poslovili od Nepala. Potem, ko smo zapustili Katmandu, je bilo, kot da smo na hitrem konju, da ne pridemo do sape. Tri dni smo potovali, da smo prišli do Sikkima v Indiji, četrti dan sem že odšel na treking. Dogodki na potovanju včasih tečejo tako hitro, da jih dojamemo šele čez čas, ko se ustavimo, zajamemo sapo in razmislimo o njih. Na srečo imamo dovolj časa, da si lahko hitenje privoščimo.
Preden prihodom v Nepal, smo imeli v mislih le Himalajo in treking, zelo smo bili presenečeni nad drugačnostjo ob prihodu v Katmandu. Kulturni šok, ki smo ga doživeli, je nepozaben. Živo se spomnim, ko sem prvo jutro v Katmanduju šel zgodaj skozi mesto še pred odprtjem lokalov in sem v eni veži videl gručo otrok, kako so spali, ležali so eden čez drugega, umazani, z raztrganimi cunjami na sebi. Težko je, ko vidiš takšno revščino, sprva sem bil čisto potrt, tega ne gre kar tako dojeti, kaj šele sprejeti. Pomisliš, da bi pomagal, pa nekako ni najdeš pravega načina. Dajanje denarja beračem ni zaželeno, saj bi naj s tem beračenje še dodatno vzpodbujal. Ampak v Katmanduju skoraj na vsakem koraku srečaš reveža, ki se ti tako zasmili, da mu ali daš nekaj denarja, ali pa se obrneš proč in se narediš neprizadetega. Nemogoče je najti pravi način, kako tem ljudem pomagati.
Na trekingu sem opazoval nosača, ki je hodil pred menoj in nosil težak tovor, kakšne krčne žile ima po nogah. Ali jim s tem, ko nosijo za nas in jim dajemo službo, delamo uslugo ali jih izkoriščamo? Ali bi brez tega dela posedali doma v revščini, je to res edino kar lahko počnejo v življenju, da preživijo sebe in družino?
O prevozih smo resda že marsikaj napisali, ampak videti je, kot da ima vsaka dežela posebnosti, ki jih je vredno omeniti. Sploh, kadar gre za prevoze izven turističnih destinacij z lokalnimi prevoznimi sredstvi. Med vožnjo iz Katmanduja do Indije, tri dni nismo videli niti enega samega tujca, same domačine. Ena vožnja z avtobusom je trajala nepretrgoma 9 ur, brez enega samega postanka za WC ali malico. Avtobus je bil tako poln, da smo bili potniki nagrmadeni eden čez drugega.
Bil sem zelo ponosen na punce, da so to prenesle.
Potovati po Nepalu je bilo težko, ogledali smo si majhen delček te nenavadne dežele pod Himalajo, kjer si skupni prostor delijo Nepalci in Tibetanci, prebegli iz Tibeta pred kitajsko oblastjo. Videli smo nepalske mesarje in njihove najzvestejše odjemalce,
obris najvišje gore na svetu,
garače,
in ostale.
Sedaj smo v Indiji, za katero izkušeni popotniki pravijo, da ponuja neprimerno večji kulturni šok, kot Nepal. Zanimivo torej šele prihaja…
