Category: Ostalo

Čas, ko se naredi dan in čas, ko se naredi noč, je poseben. Romantičen. Edinstven. Nepovraten. Vesel. Žalosten. Še bi lahko našteval, a ne bi mogel strniti občutkov, s katerimi nas prežema doživljanje sončnega vzhoda in zahoda. Kaj šele simbolike, povezane z opazovanjem trenutkov, ko nebo spreminja barve. A tako, kot ob opazovanju sončnega zahoda ali vzhoda obnemimo, je tudi tukaj vsaka beseda odveč.

Bocvana
Filadelfija
Grčija
Indija
Laos
Malavi
Myanmar
Portugalska
Slovenija
Tajska

p.s.: na fotografijah je osem sončnih zahodov in dva vzhoda.

V tem trenutku nam (na področju potovanj) ne preostane drugega, kot spominjanje ali vsaj urejanje spominov. Posodobil sem zemljevid obiskanih držav, ki je ob zadnjem štetju pred dvema letoma štel 88 držav. Danes jih šteje 91. Le tri več. Seveda smo jih v zadnjih treh letih obiskali precej več, a ne prvič. 91 obiskanih držav ni slabo za dvajset let družinskih potovanj. Res pa je, da sem nekaj držav, označenih na zemljevidu, obiskal sam. Pravzaprav vse afriške, razen Maroka, ki sva ga obiskala s Sabrino na prvem resnem motorističnem potovanju.

Zraven Evrope, kjer smo obiskali največ držav, 46, smo bili najbolj pridni v Aziji. Tam smo jih obiskali 20. Azija je naša najbolj priljubljena celina. A daleč od tega, da bi obiskali vse azijske države, ki smo jih želeli. Največ lukenj v našem zemljevidu je v Afriki. Glede Afrike je pri nas tako, da imamo deljena mnenja o tem neobrzdanem kontinentu. Tudi Arabski polotok smo pustili neobarvan, a tam razen Omna ni države, ki bi jo želeli obiskati. Na drugi strani luže smo pustili neobarvano ožino med Južno in Severno Ameriko. Tja smo sicer že nekajkrat poskusili priti, a žal neuspešno. Najmanj aktivni pa smo bili v Oceaniji, saj smo tam obiskali le eno državo, Avstralijo.

Držav, ki na našem popotniškem zemljevidu niso obarvane, je ogromno. A ločimo med državami, ki so se kadarkoli pojavile, kot potencialne destinacije in med tistimi, ki to niso. Grenlandija, Falklandski otoki ali Moldavija, na primer, niso države, na katere bi kadarkoli pomislili, da jih obiščemo. Po drugi strani pa bi se v Bangladeš, Nikaragvo ali na Samoo odpravili jutri, če bi bilo to mogoče. Po resnici povedano pa, če bi se jutri zbudili v nov dan, kjer bi bilo mogoče ponovno potovati kamorkoli, ne bi vedeli, kam.

Devet ur toplega sonca na dan sredi oktobra! Pogoji, v katerih ne znam sedeti za računalnikom in pisati o preteklih doživetjih ali sanjariti o prihodnjih.

Objave sledijo…

Nazadnje sem naštel pet destinacij, ki jih je narava okrasila z izjemno lepoto, zaradi česar so nam ostale v trajnem spominu. Narava je (za naš okus) kreator najveličastnejših prizorov na svetu, a tu in tam tudi človeku uspe ustvariti nekaj tako izjemnega, da nam zastane dah. Seveda ima vsak svoj okus, a pogled na nekatere človeške dosežke je tako veličasten, da je ob njem težko ostati ravnodušen.

Katere človeške stvaritve so najbolj navdušile nas?

Piramide. Seveda, a katere? Videli smo jih namreč kar nekaj, tudi takšne idilične, skrite globoko v džungli. A najbolj nas je impresionirala piramida El Castillo v Chichen Itzi na Jukatanu v Mehiki. Ni niti največja, niti najlepša, kar smo jih videli, a ob njej smo občutili nekaj, česar nismo ob nobeni drugi. Res pa je, da je bila to naša prva piramida, morda se nam je vtisnila v spomin prav zaradi tega.

Med mistične stvaritve človeka, ob katerih smo začutili nekaj posebnega, sodi tudi Brú na Bóinne. Pravzaprav pet tisoč let stara grmada Newgrange. Tam smo prisostvovali »umetnemu« zimskemu solsticiju, ki nas je dobesedno očaral.

Dokaz, da zna človek v naravo posegati tudi tako, da jo olepša, so riževe terase. Nad njimi smo se navduševali na Baliju, na Kitajskem, v Indiju, Nepalu in še kje, a najbolj so nas presunile na Filipinih. Dvatisočletne riževe terase Banaue so prava paša za oči in ena redkih stvaritev človeka, ki se uporablja in služi namenu že dve tisočletji.

Kitajska je ogromna dežela z izjemno zgodovino in temu primernim številom veličastnih krajev. Sicer se s Kitajci nismo najbolj razumeli, a nam je Kitajska ostala v spominu, kot ena izmed najveličastnejših destinacij. Od vseh čudes, ki smo jih tam videli, nas je najbolj prepričal Veliki kitajski zid. Morda zato, ker na Kitajskem niti za trenutek ne moreš biti nikjer sam, saj je povsod polno ljudi. Mi pa smo se malce potrudili in kitajski zid obiskali izven dometa množic ter ga tako imeli le zase.

To, da še tako čudovita znamenitost (ne glede na to ali gre za stvaritev narave, človeka ali koga tretjega) izgubi svoj čar, kadar jo obiščeš v spremstvu več sto ali tisoč ljudi, sem omenil že večkrat. Zato se, če že prepotuješ pol sveta, da jo vidiš, izplača potruditi za to, da jo obiščeš takrat, ko ni gneče.

To se nam sicer ni posrečilo, ko smo obiskali Machu Picchu, saj smo ga obiskali v višku sezone. A število obiskovalcev na dan je omejeno na 2.500, zaradi česar (glede na ogromno površino, ki jo zaseda starodavno inkovsko mesto) sploh ni bilo gneče. A ne glede na to, je bil naš obisk najveličastnejših ruševin na svetu eno najbolj mističnih doživetij.

Več prihodnjič.

Pišem o najlepših, najcenejših, najvarnejših, najdostopnejših destinacijah, ki jih priporočajo drugi in pozabljam na lastne izkušnje. Zato tokrat navajam destinacije, ki jih je vredno obiskati po našem, oziroma mojem izboru. Nekaj bližnjih, nekaj daljnih, vse pa imajo skupno to, da so nas navdušile.

Od bližnjih destinacij mi prvi padejo na pamet Dolomiti, za katere sem, ko smo jih obiskali nazadnje, zapisal: »Razgledov, ki človeka ponesejo v takšno stanje duha, kot znajo to Dolomiti, ni veliko.«

Zahodna Avstralija je sicer na drugem koncu sveta, a ponuja tako čudovite prizore, da je to nemogoče pojasniti z besedo ali fotografijo. Neskončna avstralska prostranstva dajejo takšen vtis svobode, kot redko kaj. Res pa je, da bo v Avstraliji marsikateri popotnik pogrešal kulturni šok. Mi smo ga »Ves čas v Avstraliji se mi je dogajalo, da sem jo nehote primerjal z Indijo. Morda zato, ker je Avstralija najbolj zahodnjaška, Indija pa najbolj vzhodnjaška dežela, kar smo jih obiskali na tem potovanju. Indija je polna nasprotij in nelogičnosti, v Avstraliji nam je bilo jasno vse. V Indiji predpisi, vozni redi in jedilni listi ne veljajo, v Avstraliji je predpisano vse in kar je predpisano, velja. Kar smo pogrešali v Indiji, smo imeli v Avstraliji, kar smo pogrešali v Avstraliji, smo imeli v Indiji.«

Podobne občutke ponuja tudi Argentina, konkretneje, Patagonija. Prostrana, za človeka negostoljubna dežela, je ustvarjena za uživanje v razgledih. Če k temu dodamo še svetovno znane dobrote z žara, vino in sladoled, dobimo destinacijo, ki je ne gre izpustiti.

Sodeč po omenjenih destinacijah se zdi, kot da nas najbolj navdušujejo naravne lepote. Drži. Zato nikakor ne sme manjkati Nepal s Himalajo. Ta čudovita podalpska oz. podhimalajska deželica ponuja krasne ljudi in konkretni kulturni šok, a pohodništvo po Himalaji je nedvomno njen največji adut. Nepal ima več obrazov, v spomin so se mi vtisnili tudi takšni: »Živo se spomnim, ko sem prvo jutro v Katmanduju šel zgodaj skozi mesto še pred odprtjem lokalov in sem v eni veži videl gručo otrok, kako so spali, ležali so eden čez drugega, umazani, z raztrganimi cunjami na sebi.«

Dodajam še eno, ki je relativno blizu in preprosto dostopna, a tako čudovita za oko, da je ne gre zamuditi. To je Norveška. Ne morem zapisati Skandinavija, kljub temu, da sta privlačni tudi Švedska in Finska. Zahvaljujoč obali in fjordom je namreč prav Norveška nekaj resnično posebnega.

Sprva sem mislil, da bom v to objavo spravil več. A svet je resnično preveč lep, da bi ga stlačil v eno objavo. Zato je ta namenjena le destinacijam, ki so na nas naredile vtis predvsem z naravnimi lepotami. Drugo sledi.

Čas je, da od izletov in potovanj po bližnji okolici preidem na resnejše zadeve. Na potovanja v daljne, eksotične dežele. To so tiste dežele, za katere je dovolj, da nanje le pomislimo in v očeh se nam prižgejo iskrice. Tiste dežele, v katerih nas bo zadel kulturni šok, saj je tam vse tako drugače, da skorajda nič, kar poznamo doma, tam ne velja. Prav te, eksotične dežele so krive, da so potovanja droga, saj sta drugačnost in pobeg iz rutine tako mamljiva. Še dobro, da so potovanja tako daleč povezana s toliko neprijetnostmi in negotovostmi, kar večino ljudi odvrne od tega da bi eksotiko poskusili, saj bi bilo sicer odvisnikov od potovanj preveč. Za tiste, ki o tem že razmišljajo, pa nekaj idej, ki jih je v letošnjem letu vredno poskusiti.

Rdeča nit je (tako kot v zadnjih objavah na to temo), da so poceni. Saj menda je jasno, da je to, kar je poceni in to kar je drago, relativno in tudi subjektivno. Na primer, potovanje v eno izmed najdražjih dežel na svetu, v Švico, je za Slovence ceneje, kot potovanje v eno izmed najcenejših dežel na svetu, Kambodžo. Seveda bi tudi za Švico lahko rekli, da je eksotična, za marsikoga najbrž tudi je. A z eksotično deželo imam jaz v mislih nekaj povsem drugega, kot je Švica.

Začnimo z destinacijami, ki jih kot najugodnejše v letošnjem letu priporoča Lonely Planet. Od eksotičnih je na prvem mestu Vietnam (tudi jaz bi ga dal na prvo mesto). Z manj kot 20 evrov na dan za spanje, hrano in prevoz, je vsekakor ena izmed najbolj poceni eksotičnih destinacij. S tem, da je tudi ena najprivlačnejših. Naslednja ugodna destinacija na seznamu je vzhodna Afrika s Kenijo, Ugando, Tanzanijo in sosedami. Jim verjamem na besedo, saj tam še nismo bili. Afriškim državam eksotičnosti ne gre oporekati. Na seznamu je srednjeameriška Kostarika, ki s koralnim grebenom, peščenimi plažami, na katerih valijo želve in tropsko džunglo predstavlja sam pojem eksotike. A se mi zdi, da tam ni tako poceni. Vsaj po naših izkušnjah je na ameriški celini dražje kot v Aziji. Zato previdno pri izbiri poceni destinacije. Omenjena je tudi Zahodna Avstralija. Vsekakor izjemno čudovita dežela, eksotična predvsem zaradi naravnih čudes. A nikakor je ne gre umeščati med ugodne destinacije, saj so tamkajšnje cene previsoke za popotnike, ki prihajamo iz tega konca sveta. Da cen letalskih vozovnic do Avstralije niti ne omenjam.

Spletnih strani s seznami najugodnejših eksotičnih destinacij je ogromno. En primer tukaj.

Precej bolj zanimiva je primerjava na strani Bootsnall, kjer primerjajo razlike med padanjem in rastjo tujih valut. Za ameriški dolar vemo, da je v primerjavi z evrom v zadnjih letih zrasel, tako, da za nas iz evro območja ta čas ni najprimernejši za obisk ZDA. A iz grafikona so razvidne tudi destinacije, kjer je evro vreden več:

V primerjavi z lanskim letom je evro pridobil 47 odstotkov glede na lokalno valuto v Kazahstanu in 32 odstotkov v Ukrajini. Podatek, ki nikakor ni zanemarljiv pri izbiri naslednje popotniške destinacije.