Vabilo na policijsko postajo

Ciper je res nenavadna dežela. Razdeljena na dvoje, a kot ena v EU. Le kdo bi to razumel in se v to spuščal. Ljudje, ki jih tukaj srečujemo, ne dajejo vtisa, da je med severom in jugom meja oz. da se razlikujejo. Kot ponavadi, tistih, ki med ljudmi črtajo meje, med običajnimi ljudmi ne srečamo.

Razlik je na prvi pogled videti zelo malo. Razen seveda mejnega območja v razpolovljeni Nikoziji, ki je videti, kot da se je tam odvijala vojna, po kateri ni nihče počistil. Res smo obiskali že veliko mest po svetu, a kaj takšnega še nismo videli; stražarski stolpi, oboroženi vojaki, UN, bodeča žica, barikade, ruševine…

Mejo smo prevozili predvčeraj in ob tem plačali zavarovanje za avto, saj na severu zavarovanje avtomobila, najetega na jugu, ne velja. Tukaj so mošeje, bazarji in še manj turistov; sami plusi. Prva večja razlika med severom in jugom je bila vidna v jedilnih listih restavracij, saj je hrana na severu pretežno turška. In seveda turški čaj, ki je tako dober, da se ga je nemogoče naveličati. O hrani raje ne bom začel, ker ne bi mogel nehati. Naj povem le, da nam je turška (če lahko to, kar ponujajo na severu, tako imenujem) bolj okusna. Že samo današnji zajtrk je bil za bogove:
image

Včeraj smo se ponovno podali na treking, tokrat ob obali. Sprehodili smo se okrog rta apostola Andreja. Del poti poteka tik ob morju, po plaži, del pa skozi nizko grmičevje. Da je vse skupaj bolj zanimivo, rt nudi dom divjim oslom. Res je, divjim oslom! Srečali smo jih kar nekaj, pravijo pa, da jih tukaj domuje dva tisoč. Noro!

Na skrajnem koncu rta, ki je precej daleč od civilizacije, je majhna hiška, pred katero je bil parkiran policijski avto. Obstali smo nekaj deset metrov proč, ko je iz hiške stopil policist in nam pomahal, naj pridemo k njemu. Rekel je: “Vstopite, pridite na čaj!”

S Sabrino sva se spogledala in vprašala, kaj počne policist tukaj bogu za hrbtom, nato pa smo vstopili. Vabila policista ne gre odkloniti.

S prijaznim policistom, ki nam je skuhal čaj in ponudil sadje, smo se zaklepetali o Sloveniji, Cipru, družini, šoli, sadju, skratka o tem, kakšno je življenje tukaj v primerjavi z življenjem pri nas doma. Tovrstni pogovori so eni najprijetnejših trenutkov na potovanjih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.