Pet vprašanj

Izmed nešteto mikavnih destinacij širom sveta, se ponavadi odločimo za eno, ki jo nato obiščemo. A kako izbrati tisto pravo? Preden se odpravimo v deželo, kjer še nismo bili, se o njej vprašamo pet velikih vprašanj: Ali nam bo ta destinacija dovolj zanimiva? Ali je dovolj varna? Ali se lahko izognemo resnim boleznim? Ali je takrat primeren letni čas? Ali so stroški potovanja dovolj nizki?

Odgovor na prvo vprašanje je preprost, saj je na svetu ogromno dežel, ki ponujajo dovolj velik kulturni šok, da nas pritegnejo. Šele, ko pozitivno odgovorimo nanj, začnemo iskati odgovore na naslednja vprašanja.

Sledi vprašanje, na katerega je najtežje najti ustrezne, iskrene odgovore. Vprašanje o varnosti namreč. Komu verjeti, turističnim vodnikom, vladnim agencijam, ali popotnikom? Stanju v deželah, kjer se politična situacija hitro spreminja, tiskani turistični vodniki ne morejo slediti. Obstaja veliko spletnih strani z ažurnimi informacijami o varnosti držav, ki jih urejajo vladne agencije ali ministrstva za svoje državljane, ki potujejo po svetu. Na te se pogosto obračajo popotniki, ko se vprašajo o varnosti načrtovane destinacije. Mi se po opozorilih na teh straneh skorajda ne ravnamo, saj bi potem ostali doma. Glede vprašanja o varnosti, kadar nas mika obisk dežele, ki je na slabem glasu, raje zaupamo drugim popotnikom. Do sedaj so se pričevanja popotnikov, ki so nedavno obiskali destinacijo, kamor smo namenjeni, izkazala za najbolj relevantna.

Naslednje veliko vprašanje je še težje od prejšnjega, namreč o nevarnih boleznih. Če nameravamo potovati po Evropi, to vprašanje odpade, živimo namreč na najbolj zdravi celini. Povsem drugače pa je v Aziji in Južni Ameriki, kamor najraje potujemo. Ugodna klima je tam ustvarila primerne življenjske razmere za takšne organizme, o katerih se nam v Evropi niti sanja ne. In vse te živalce, žuželke in mikroorganizmi niso niti najmanj srčkani ali simpatični, pravzaprav jih je veliko zelo nevarnih. Pri iskanju odgovorov na vprašanje o nevarnih boleznih najbolj zaupamo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Pri tem vprašanju, nasprotno kot pri vprašanju varnosti, pričevanjem drugih popotnikov ne zaupamo najbolj. A tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije jemljemo z rezervo.

Sledi manj resno, a ne nedolžno vprašanje, o vremenskih razmerah. Deželam, ki jih pesti monsun, se je v deževnem času najbolje izogniti. Ne samo zaradi povečane možnosti naravnih katastrof, takrat so tudi komarji najbolj delavni. Sploh pa potovati po dežju več kot en dan, ni niti najmanj zabavno.

Še zadnje veliko vprašanje, mimo katerega ne gre, o stroških. Nekatere dežele si zelo želimo obiskati, še varne so in brez tropskih bolezni. Celo sonce sije tam vsak dan. Popolno! A kaj, ko je tam za nas predrago. Takšne dežele obiščemo le izjemoma in za krajši čas.

Vedno preden izberemo naslednjo destinacijo, se torej vprašamo teh pet velikih vprašanj. A kljub temu, da je na svetu kakšnih dvesto držav, je takšnih, ki nam ustrezajo v vseh pogledih, bore malo. Zato si kriterije sproti prilagajamo; zgodi se, da nas na primer dežela, ki slovi kot nevarna, zelo privlači. V takšnem primeru tako dolgo vrtamo po informacijah, dokler ne najdemo vsaj enega zagotovila, da je pod določenimi pogoji v nekatere predele te nevarne države mogoče potovati. In če tam res ni prehudo, gremo. Resda se zgodi da nas je tam občasno strah, a tam smo eni izmed redkih obiskovalcev, kar ima precejšne čare, domačini v deželah, ki jih obišče malo tujcev, so namreč izjemno prijetni.

To je bolj ali manj vse kar se tiče načrtovanj potovanja. Podrobnosti o zanimivih krajih, ki bi jih bilo v neki državi vredno obiskati, koliko je le mogoče (več) ne načrtujemo vnaprej. Na potovanju se tako raje prepuščamo toku dogodkov, spontane poti so lepše od načrtovanih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.