Po Transilvaniji

Za nama je tretji dan, kar se voziva po Romuniji. Glede na to, da gre za ogromno deželo (precej večjo, kot sem pričakoval), sva se osredotočila le na njen osrednji in hkrati najznamenitejši del – Transilvanijo.

Road trip je pač takšne vrste potovanje, katerega rdeča nit in poglavitna dejavnost je potovanje samo. In ker to počneva z motorjem, kot najljubšim prevoznim sredstvom, je vse skupaj toliko lepše. V resnici se ves dan voziva. Ustaviva se le, da nahraniva sebe ali Hondo, si kaj ogledava, nato pa odbrziva naprej. Ustavila in ogledala sva si le znamenitosti, ki so se nama zdele najprivlačnejše, drugače pa to deželo doživljava bolj ali manj iz “sedla”. Če tovrstnega načina potovanja ne poznate, ga je nemogoče razumeti.

Kar se tiče razmer na cesti, je Romunija izjemno (kako naj to napišem) naporna dežela. Spomnil sem se na izkušnjo iz Poljske, kjer je bilo tako naporno voziti. Gre za to, da so ceste v zelo slabem stanju, avtocest ni (motoristi jih sicer ne maramo, a ko je treba delati kilometre, pridejo prav), promet pa je sestavljen iz neskončnih kolon samih tovornjakov. Če kdo misli, da gre skozi Slovenijo veliko tovornjakov, jih naj pride preštevati v Romunijo! Ceste so v tako obupnem stanju, da je to nemogoče opisati. Danes sva v Romuniji tretji dan, in sva se prvič peljala po lepi urejeni cesti brez lukenj, kolesnic ali gradbišč. Kar se tiče vozniške kulture, je ta precej drugačna, kot pri nas. Še dobro, da me je policist opozoril, da romunski vozniki niso vajeni motoristov, teh je v Romuniji res zelo malo.

V Romuniji nama je zelo všeč hrana. Kjerkoli sva se ustavila in kaj pojedla, je bilo zelo okusno in lepo postreženo. Priznam, da tega nisva pričakovala. Imela sva srečo in sva našla vse lokalne dobrote, ki sva jih želela poskusiti: polento s sirom, čorbo, bograč, čevapčiče … K pici ali testeninam, ki jih ponujajo povsod, se nama še ni bilo treba zateči. Povrhu vsega je hrana tako poceni, da sva včeraj trikrat jedla v restavraciji. To si lahko privoščiva zelo redko. Na zahodu je to nemogoče.

Toliko zaenkrat. Več vtisov o Romuniji, ko opraviva še vožnjo, zaradi katere me je ta konec sveta pravzaprav pritegnil.

4 komentarj/a/i/ev na “Po Transilvaniji

  1. Deda

    Vidva vozita slalom, vajini “čufi” uživata na morju, Midva pa čakava srečen povratek cele družine.

  2. Davor Post author

    Slalom gre. Po prvi uri vožnje po Bolgariji so tukaj ceste videti boljše. Kar pa se vremena tiče, pa ga ni za hvaliti, vsak dan beživa pred plohami. Danes naju je ena že dodobra oprala, sedaj pa vedriva v obcestni gostilni.

    Pozdrav.

  3. Helena, Grega

    Pošiljava pozdrave in drživa pesti, da bosta zmogla slalom med luknjami in da bo motor to dobro prenesel. Tudi vreme vama je najverjetneje naklonjeno, tako da uživajta še naprej.
    H&G

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.