Kako potujemo

Sprašujete nas, koliko prtljage nosimo s seboj, kako izbiramo hotele, prevozna sredstva, skratka kako potujemo.

Prtljago nosimo v dveh velikih nahrbtnikih, Sara pa ima še manjši nahrbtnik za šolske potrebščine in igrače. Vrednosti nosi Sabrina v torbici, jaz pa majhnem nahrbtniku. Nazadnje smo na letališču stehtali vse skupaj: dobrih 40 kilogramov. Imamo skoraj za en nahrbtnik stvari, ki jih ne potrebujemo prav pogosto: pelerine, vetrovke, teniske, mreže proti komarjem ipd. Ampak brez njih vseeno ne gre, zato jih pač nosimo s seboj.

Oblačil imamo le toliko, koliko jih potrebujemo za nekaj dni, saj je perilo povsod možno oprati in posušiti. Na poti se oblačila precej zdelajo, zato garderobo obnavljamo sproti. Stara oblačila damo ljudem, za katere je videti, da jih potrebujejo, uničena pa zavržemo.

Hotele izbiramo skoraj najcenejše. V ogled sobe gresta Sabrina in Sara, ki izvedeta »sanitarni« pregled. Soba mora biti dovolj čista, ne smrdljiva in dovolj poceni. Seveda pa te kriterije prilagajamo glede na lokacijo, saj je soba v naravnem rezervatu na Borneu povsem drugačna, kot hotel v Singapurju ali šotor v avstralski puščavi. Najcenejša soba je bila 1 EUR v Nepalu, najdražja pa 85 EUR v Avstraliji. Skoraj vedno poskušamo ceno še znižati.

Prevažamo se z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi od kamel do avtodomov. Organiziranih izletov, ki jih ponujajo agencije se ne udeležujemo. Znamenitosti si raje ogledujemo sami, brez vodiča.

Dnevi na potovanju se precej razlikujejo eden od drugega, glede na državo v kateri smo in glede na to kar pač počnemo tisti dan. Nekaj tipičnih dni:

Indonezija, otok Gili Air. Po sadnem zajtrku, ki nam ga prinesejo na verando bungalova, se dve šolski uri učimo. Nato gremo na plažo, kjer se gremo dopustnike. Popoldan se znova učimo dve uri. Zvečer gremo na pečeno ribo v restavracijo na plaži in sprehod. Pred spanjem se igramo in beremo.

Nepal, treking. Po himalajskem zajtrku se dobimo z našim nosačem in zakorakamo v hladno himalajsko jutro. Hodimo skoraj ves dan, med hojo si pasemo oči nad čudovitimi razgledi in se čudimo nad življenjem, ki ga živijo domačini v teh klimatskih razmerah. Pozno popoldan pridemo v gorsko vasico, se namestimo v hotelu, večerjamo in pod debelimi odejami zgodaj zvečer utrujeni zaspimo.

Indija, kjerkoli. Po pikantnem zajtrku stopimo iz hotela na cesto, kjer nas že pričakuje kakšna »milijarda« ljudi. Med ljudmi in kravami se prerivamo ves dopoldan. Po pikantnem kosilu iščemo prostor, kamor bi se skrili pred množico. Ker tega v Indiji seveda ni, se znova ujamemo v ulično norišnico in tako do pikantne večerje. Zvečer se učimo, beremo ali gledamo televizijo, ki je v vsaki hotelski sobi v Indiji.

Singapur. Po kontinentalnem zajtrku stopimo v mestni vrvež. Hodimo med nešteto restavracijami in trgovinami. Zunaj je tako vroče in vlažno, da vsake pol ure pobegnemo v klimatizirano nakupovalno središče, kjer lažje zadihamo. Za kosilo izbiramo med tisoči azijskih dobrot. Popoldan se še malo sprehajamo in kmalu pobegnemo v klimatizirano sobo.

Avstralija, outback. Zbudimo se v šotoru, nekje v avstralski divjini, veseli, da nas ni ponoči odpihnilo. Sredi noči sem moral zabijati kline, ki jih je močan veter iztrgal. Zunaj že čakajo muhe, roji muh. Kadarkoli in kjerkoli se ustavimo, pridejo in napadejo. Na srečo smo se oskrbeli z naglavnimi mrežami, tako, da smo sedaj videti kot čebelarji. Jemo zaprti v avtu, ali pa z mrežami na glavah. Med celodnevno vožnjo uživamo vsi po vrsti, punci med poslušanjem pravljic, midva med opazovanjem pokrajine.

»Čez dvajset let boste bolj razočarani nad tem, česar niste naredili, kot nad tem, kar ste. Dvignite sidro, odplujte iz varnega pristanišča, sprejmite tuje vetrove v vaša jadra. Raziskujete, sanjajte, odkrivajte.«

Mark Twain

7 komentarj/a/i/ev na “Kako potujemo

  1. Anja Kristan

    Pozdravljeni,
    Sem Anja Kristan, po poklicu vzgojiteljica. Prvič prebiram vaše vrstice in sem ostala brez beseda … od navdušenja. Polno vas podpiram, saj sem tudi sama popotnica in razumem strast odkrivanja in dogodivščin. Kot vidim imate dostop do interneta. Če želite, vam po mailu lahko pošljem pravljice ali pesmice za punce.
    Srečno pot še naprej
    Anja

  2. Romana

    Super ste! še tako naprej! verjamem, da velikokrat slišite, koliko si upate:), vendar pa je to tako preprosto, če je le prava odločitev na mestu, kajne? Midva sva 2, s sinom Patrikom potujem od njegovega skorajšnjega drugega leta, ki ga je praznoval na Kitajskem in že se vidijo prvi rezultati ‘šole’, ki ti jo da pisanost našega ljubega planeta.
    Srečno na vaši poti!
    ps. odlične fotografije! profesionalne!!!

  3. zlata

    Poletje se v Avstraliji poslavlja, pravijo, pri nas pa se zima letos noče posloviti. Spet smo jo dobili nazaj, čeprav se je pomlad že lepo oglašala.
    Tudi o poplavah v Avstraliji so poročali, a verjetno niste bili v okolici Melbourna, kjer je bilo kar hudo.
    Raziskujte še naprej to celino. Moja teta živi tam že več kot 50 let in zdaj, ko je stara okoli 70 let poroča, da je šla spet na potovanje po divjini. Šla je na tečaj, da vozi terence in avtodome. Živi vseživljenjsko učenje in je velika sreča, če jo najdeš doma. Boste tudi na Novo Zelandijo kaj skočili pogledat?
    Lepo bodite in še naprej srečno!
    Zlata

  4. Mojca , Roman

    Kak dolgčas vedno isto hodite okoli iščete poceni sobe in prevoze se učite in se hranite 🙂

  5. Sabina

    Redno in z velikim veseljem berem vaš blog! Vedno znova uživam v prebiranju vaših dogodivščin in gledanju izjemnih fotografij! Srečno in varno pot še naprej…naj se vaša raziskovanja, sanje in odkrivanja nikoli ne končajo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.