Načrtovati ali ne načrtovati

Načrtovanje je neizbežno, kadar se odpravljamo na potovanje, letovanje, dopust, oddih ali počitnice. Že sama odločitev, da nekam gremo, je del načrtovanja. Nato se je treba odločiti, kam bomo odšli, razen tistih, ki vsako leto počitnikujejo na istem mestu, a tudi ti morajo načrtovati, kdaj bodo šli in verjetno še kaj. Kadar se odločimo, da bomo odpotovali nekam dlje, na primer ven iz Evrope, se moramo o deželi kamor odhajamo pozanimati, da se koliko je le mogoče, zavarujemo pred morebitnimi neprijetnostmi, ki bi nas utegnile zasačiti na tujem nepripravljene. O tem kako to počnemo mi, sem pisal nedavno. Tudi dolžine počitnic ne gre zanemariti pri načrtovanju oddiha, vsaj približno moramo vedeti kako dolgo bomo počitnikovali. Ne glede na to kam se odpravljamo, je del načrtovanja tudi finančni plan, koliko denarja sploh lahko damo na stran za dopust in koliko ga dejansko lahko porabimo. Nenazadnje se je treba tudi vprašati, koga bomo vzeli s seboj na dopust; gremo sami, s prijatelji, z družino ali bomo zraven vzeli tudi soseda, otrokovega sošolca in njegovega psa. Potem pa je tukaj še vprašanje, katerega reševanje velikokrat vzame več časa kot vse ostalo skupaj, to je vprašanje o tem, kaj vse bomo vzeli s seboj.

Načrtovanje potovanja je raziskovanje, tehtanje med različnimi možnostmi in odgovarjanje na vprašanja kam, kdaj, kako, kdo, s čim, za kako dolgo in še katero bi se našlo. To je eno izmed tistih opravil, ki v vsej svoji luči pokaže, kako zelo smo si ljudje različni. Nekaterim je kakršnokoli načrtovanje dopusta tako zoprno, da ga minimizirajo celo do te mere, da na dopust sploh ne gredo. Na drugi skrajnosti pa so ljudje, ki trdijo, da je načrtovanje najlepši del poti (teh nikakor ne razumem, ne znam si predstavljati kako hudo mora biti tam, kamor se samovoljno odpravljajo, da je lahko načrtovanje lepše od samega potovanja). To sta seveda dve skrajnosti, večina dopustnikov, turistov in popotnikov, se nas najde nekje vmes. Kakorkoli, načrtujemo vsi. No, razen morda tistih redkih srečnežev, ki vandrajo naokrog brez kakšnih koli načrtov. Torej je odvisno predvsem od posameznika, do katere mere se z načrtovanjem ukvarja in obremenjuje.

Kadar se odpravljamo nekam, kjer smo v preteklosti že bili, imamo z načrtovanjem potovanja manj dela, kot če se odpravljamo nekam, kjer še nismo bili. Četudi načrtovanje v nam neznane daljne kraje prepustimo turistični agenciji, ki za nas uredi vse potrebno, nam zagotovo ostane še nekaj stvari, ki jih moramo pred potovanjem postoriti sami. Popotniki, ki se odpravljajo v neznane daljne kraje sami, ne v okviru kluba popotnikov ali s strani turistične agencije organiziranega izleta, pa morajo tudi načrtovati vse sami.

Vprašanjem, ki jih ima popotnik, kadar se prvič odpravlja v neznano daljno deželo, velikokrat ni konca. Nekateri želijo vedeti prav vse o deželi in o vseh mogočih situacijah, ki se jim utegnejo tam pripetiti, še preden sploh odpotujejo. Zahvaljujoč dostopnosti do informacij, je načrtovanje potovanja v daljne dežele danes veliko lažje, kot je bilo še ne dolgo nazaj. Ni je destinacije na svetu, o kateri se ne bi mogli predhodno pozanimati na internetu. Kaj je lažjega od tega, da sedemo za računalnik in tako rekoč v hipu izvemo ali je dežela kamor se želimo odpraviti, primerna da jo obiščemo.

A vsa ta enostavno dostopna obilica informacij, nam lahko naredi medvedjo uslugo. Namreč, če želimo o daljni deželi, kamor se odpravljamo preveč izvedeti, slej kot prej izvemo tudi tisto, zaradi česar nam dežela ni več tako všeč, kot nam je bila na prvi pogled. Izvemo tisto, česar turistične brošure ne pokažejo. Če bi kje obstajala dežela, kjer bi bilo vse tako lepo, kot je v turističnih brošurah, bi bili že vsi tam. Resnica je seveda drugačna in do te ob intenzivnem brskanju po internetu, slej kot prej pridemo.

Prekomerna zasičenost z informacijami lahko povzroči, da sploh več ne vemo, kaj je res in kaj ni ter kaj je prav in kaj ni. Takrat je morda najbolje verjeti nikomur in zaupati lastni pameti, ali pa poiskati nekoga, ki mu lahko zaupamo. Nekoga, ki je deželo, kamor se odpravljamo, že obiskal in mu lahko zaupamo, da nam bo dal ustrezne informacije iz prve roke. Verjamem, da je to eden izmed najboljših načinov za poizvedovanje o deželi, ki nas zanima in ravno zato sem se ga tudi sam večkrat poslužil. Priznati pa moram, da vedno manj, saj smo na zadnjem potovanju skorajda nehali načrtovati in se raje prepuščali toku dogodkov. Nekako v smislu dajanja prednosti spontanemu pred načrtovanim, a o tem raje kdaj drugič.

Odkar smo se vrnili iz enoletnega potovanja, smo se pogovarjali z mnogimi popotniki, ki so iskali informacije iz prve roke in nas vprašali za popotniški nasvet. V veselje in čast nam je deliti naše popotniške izkušnje z vsemi, ki jih to zanima, če jim lahko tako pomagamo pri načrtovanju potovanja. In če obstaja en univerzalni nasvet, primeren tako za dopustnike, turiste in popotnike, je to manj načrtovanja in več spontanosti.

1 komentar na “Načrtovati ali ne načrtovati

  1. Pingback: Vreme 10 dni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.