Sedaj že lahko rečem, da je to, da se ob prelomu leta oziram na preteklo popotniško leto, tradicionalno. Kje smo bili, kaj smo doživeli in kako daleč so nas odnesle popotniške skomine? So bila naša potovanja dolgočasna, turistična, pustolovska, vznemirljiva? Smo potovali preveč, premalo ali ravno prav? Stvar percepcije, kot vse drugo, kar opazujemo s svojimi očmi in presojamo z lastno glavo. Nam se zdi, da smo potovali ravno toliko, da bi bilo, če bi potovali več, preveč. Mimogrede, opažam, da še vedno raje pišem v množini, kot da se ne želim sprijazniti z dejstvom, da naša potovanja že nekaj let niso več množinska, saj potujeva sama s Sabrino ali pa si občasno privoščim kak solistični izziv. Saj pri množini ne vztrajam zaradi tega, ker bi pogrešal čase družinskih potovanj, bolj zaradi tega, ker na to stran še danes gledam, kot na družinski popotniški dnevnik. Kakorkoli, kot sem zapisal že lani, bo najbrž prišel čas, ko se bom s tem sprijaznil in presedlal na dvojino oz. ednino.
V leto 2025 smo stopili doma, a sva s Sabrino že drugi dan leta sedla na letalo in odpotovala na jug. Na Malto. Dobesedno čez noč in tik pred zdajci sva se tako odločila, saj se je tole doslej še vedno izkazalo, kot dobra odločitev. Na Malti sva se na dolgih pohodih naužila sonca in krasnih razgledov.
S seznama držav, ki jih še nisem obiskal, sem lani izbral Oman. Priznati moram, da se mi je posrečilo, saj je Oman prečudovita in dokaj drugačna dežela od sveta, ki ga poznamo s potovanj. Povrhu je vedno mamljivo obiskati deželo, ki je še nisem. Seveda je bilo to, da sem ga doživel s kolesa, fantastično.
Prvomajske počitnice sva, ponovno v iskanju toplega sonca in morja, preživela na jugu Španije. Še ena destinacija, ki je tako hvaležna, da ji česar drugega, kot slavospevov, skoraj ne morem nameniti.
Poletnim potovanjem se že dlje časa izogibava, o čemer sem že pisal, saj se nama ne zdi pametno, da dodatno prispevava k nepopisni gneči, ki povrhu sredi najvišjih poletnih temperatur, nastane na vseh privlačnih koncih in krajih Evrope. Teh situacij sva v življenju izkusila dovolj in upam, da nama bo uspelo tudi v prihodnje, da se jim v največji meri izogneva. Tako sva se v prvih poletnih dneh podala na ohladitev v Alpe.
Največje potovanje lanskega leta je bila nedvomno Japonska. Sicer izjemno popularna destinacija, a zaradi načina potovanja z motorjem sva obiskovala kraje, ki so trumam obiskovalcev prikriti, kar je naredilo tudi to potovanje čudovito.
Sedaj, ko sem popotniško leto tako strnil v en prispevek, vidim, da je bilo zares pestro. Pokrila sva namreč dokaj različne načine potovanj, od kolesa, motorja, najetega avtomobila, pohodništva in še kaj, ter pri tem obiskala več kot 15 držav na treh celinah.
Le kaj na prizorišče potovanj prinaša leto 2026? Bomo videli…