Potem, ko sem se že zbal, da poletje ne bo prineslo nobenega resnega kolesarskega podviga, sem samega sebe presenetil z neslutenim izzivom. Priložnost se je ponudila ta vikend in sem jo brez zadržka izkoristil. Našel sem gorsko-kolesarsko turo, ki je speljana okrog masiva Dachstein pri severnih sosedih. Dachstein classic MTB runde se imenuje. Ima 230 kilometrov in 6.200 metrov vzpona. Malce sem se zbal impresivnih številk, a sem se vseeno odločil, da poskusim. Saj ne, da sem se bal, da mi ne bi uspelo, a strah se je izkazal za upravičenega. Premagati 6.200 metrov z dokaj težkim kolesom, se je izkazalo precej naporneje, kot sem mislil. Predvsem zato, ker so vzponi izjemno strmi. Večino vzponov sem prevozil v prvi prestavi, po polžje. Ni čudno, da je 90 odstotkov kolesarjev, ki sem jih srečal, kolesarilo z e-kolesi. Avstrijci že vedo.
Kakorkoli, vsaj en večdnevni kolesarski izlet sem to poletje spravil pod streho, kar me silno veseli. Morda bom kolo sedaj za nekaj časa pospravil. Sploh pa je že čas, da se nekam odpraviva skupaj s Sabrino.
Prvi razgledi na visokogorje.
Ledenik Dachstein je vsako leto manjši.
Zgodnje jutro je prineslo meglo
in celo dež.
Hribovska malica iz nahrbtnika ni več to, kar je nekoč bila.
Filzmoos, ena od pravljično lepih avstrijskih gorskih vasic.
Današnje jutro je prineslo lepše vreme in razglede.
Famozni Hallstatt.
Jezero Ödensee.
