Prvo potovanje po Indiji, ki sva se ga lotila z najetim avtomobilom, je za nama. Po vseh izkušnjah na več tisoč prepotovanih kilometrih po cestah širom Indije si res nisem mislil, da se bom kdaj sam lotil vožnje avtomobila po Indiji. Menda je bila ta odločitev drznejša od same odločitve, da ponovno potujeva v Indijo. A to je bil zame izziv, ki sem si ga želel; zapeljati avto na road-trip po Indiji. Seveda s sopotnico, predvsem pa pod njenim budnim očesom.
Za volan, zame nameščen na napačni, desni strani, sem sedel v mestu Chandigarh. To mesto je šele na 50. mestu v Indiji po številu prebivalcev, saj jih ima le 1,5 milijona. To pomeni, da je promet sicer kaotičen, a neprimerljivo manj, kot v 23-milijonskem Delhiju. Kakorkoli, na vožnjo se nisem posebej pripravljal, saj sem avto vozil menda že po vseh celinah in tudi vožnja po levi mi ni tuja. A Indija je kajpada tudi v tem drugačna od preostalega sveta, zato sem, preden sem sedel v avto, preveril, če je morda kaj posebnega, kar moram vedeti, preden se zapeljem na cesto. Najboljši nasvet, ki sem ga prejel, je bil: “Domnevaj, da te nihče ne vidi in pričakuj, da bodo vozila zapeljala predte z vseh strani.” Natanko tako je bilo.
A še preden sva v Indijo sploh prispela, se nama je Indija želela izmakniti. Dva dni pred odhodom mi je Sabrina poslala povezavo do novice z naslovom: “150 cest blokiranih zaradi poplav in plazov“, ki jih je povzročilo močno monsunsko deževje v državi Himachal Pradesh. Z opozorili zaradi naravnih nesreč smo se soočili že ničkolikokrat in to na takorekoč vseh koncih sveta, a nanje se ne moreš privaditi. Lotila sva se iskanja alternative, a je nisva uspela najti in sva se odločila, da državo Himachal Pradesh, kljub opozorilom, obiščeva in se tam sproti odločava, kam in kako. Monsun je sicer še trajal, a glede na dolgoletni vzorec, je bil na odhodu, čemur sva zaupala. Sedaj, ko sva že doma, lahko zapišem, da sva se dobro odločila.
V Delhiju sva pristala opolnoči in takoj, ko sva zapustila letalo, me je prevzel izjemen občutek, da sem ponovno tukaj. Tukaj, v deželi, ki je izoblikovala večji del mene, kot katerakoli od tujih držav in ljudi, ki sem jih v življenju obiskal. Mislim, da je bolje, da se na tem mestu ustavim, da ne zaidem v pisanje še enega slavospeva o tem, kar lahko Indija naredi človeku.
Prva dva prizora sta naju prepričala, da sva zares v Indiji.
Ob obisku prvega trgovskega centra, kamor sva šla v nakup živeža (a kupila le vodo) za road-trip, nisva bila več tako prepričana o tem, kje sva.
Ko sva zapustila kaotični promet velemesta in se znašla na glavni cesti proti najini destinaciji, so se na cesti znašle drugačne ovire, a tem se je dalo enostavneje izmikati.
