Z avtodomom potujemo po zahodni obali Avstralije. Na poti se ustavljamo kjerkoli vidimo kaj zanimivega. Tako smo se ustavili tudi v majhnem zalivu z lepo plažo, Jurien bay. Že med vožnjo smo iz avtodoma videli tri delfine plavati blizu obale. Ustavili smo se in punce smo tekle na pomol, kar so nas nesle noge.
Želela sem si, da bi delfini prišli bližje in da bi šla plavat z njimi. Trije čudoviti delfini so skakali iz vode, punce smo kričale od veselja, Davor pa se je kregal, da jih bomo prestrašile.
Videli smo nekoga, ki je izgledal, kot da daje vse od sebe, da bi priplaval k delfinom, ampak žal ni jih mogel dohiteti. Mene je kar premikalo od razburjenja, bila sem v pripravljenosti, da skočim v morje, pa čeprav kar oblečena. Potem smo opazili, da delfini plavajo proti naslednjem zalivčku. Zapeljali smo se tja. S Saro sva skočili iz avta in tekli do obale, kot da gre za življenje. Ko sva prišli do morja, sva videli, da se peš ne da priti do tega zalivčka, ampak delfini so plavali proti nam. Nisem več razmišljala. Slekla sem se in zabredla v vodo do pasu, globlje si nisem upala. Morja okrog Avstralije so namreč polna morskih psov, smrtno strupenih meduz, morskih bičev in še marsičesa ljudem neprijaznega. V brošuri sem sicer prebrala, da je tukaj varno plavati, ampak saj nihče tega ne more zagotovo vedeti. Nedaleč stran je bila ladja na kateri sta bila dva moška, pomislila sem, če je kaj nevarnega me bosta že opozorila. Nekaj časa sem tako čakala, ko pa so se mi delfini približali sem kar zaplavala proti njim.
Delfini so se kmalu za tem potopili pod vodo, tako, da jih nisem več videla. Ko sem plavala proti njim sem pomislila ali so to sploh delfini, kaj če so morski psi?
Malo me je že bilo strah. Nato pa sta nenadoma čisto blizu mene dva delfina skočila iz vode.
No, morski psi zagotovo ne skačejo iz vode. Delfinov sploh nisem videla in ne čutila, čeprav so bili čisto blizu mene pod vodo. Tudi, ko so skočili iz vode, so to naredili nežno in elegantno, tako da sem videla kje so, šele ko so bili že v zraku. Med tem sem priplavala do naslednjega zalivčka in pomislila, raje grem ven kar tukaj, kot da plavam nazaj čez to globino, prenevarno je. Takrat so se mi delfini znova približali, pozabila sem na strah in znova zaplavala proti njim.
V indijskem oceanu sem plavala sama s tremi divjimi delfini. Kakšna sreča in čast. Hvaležna sem delfinom da za to priložnost in sebi da sem zbrala pogum in zaplavala k njim.
ful dobro zraven delfinov to pa ni kuj tak
ps:sara na vseh slikah si tak lepa!!!! 😉
Ganljivo. Bravo. Res zajemate ta dopust s polno žlico!
Pozdrav vsem, pogrešamo vas že!
še mene je bilo malo strah ob čitanju, jaz sem tudi zajček. menda bodo v prihodnosti z delfini zdravili sladkorno bolezen, upam, da bo boris to dočakal. čez en teden gre on tudi na dopust (UKC Maribor), ko se vrnete domov, bo on že kot novi.
lepo tebi in ne boj se jih saj delfini vedo kdo je dober , prijazn…
lepo se imejte
You living my dreams;hope that will someday live it too and not just dream it!
Keep a nice journey continues!
Evo- jaz sem ti tudi fauš! 🙂 Ne za potovanje, ne za dogodivščine ki jih preživljate- za plavanje z divjimi delfini pa zagotovo! Skoraj ne morem verjeti, da si to doživela- sploh ker se zdi kot pravljica. Moje sanje…sploh ne vem koliko let že, odkar pomnim verjetno. Torej upanje zame še ostaja- plavati z divjimi delfini.
Sicer pa je bil včerajšnji dan dan, ki je pokazal, da z železno voljo zmoremo vse. Petra Majdič je z zadnjmi močmi, po hudem padcu med ogrevanjem pred tekmo na koncu po živce parajočem četrtfinalu, polfinalu in finalu dosegla 3 mesto… Bron za Slovenijo! Po padcu ji tega nihče ne bi prisodil! Ampak da se- kjer je želja, trdna volja je tudi pot! Zato grem zdaj gledat podelitev medalje! ;-D En velik pozdrav iz Slovenije. Barbara
waaaauuu!!!! bravo boterca! 😀 kaja bi bila presrečna da bi to doživela. mi imamo zaj lepo vreme ampak se nam spet bliža sneg in dež. lepo se mejte,ne!! rada vas mam! Maka 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂
se strinjam, da je to res nekaj nepozabnega in sem prav tako malo ljubosumna… varno pot naprej in pazite na morske pse 😉
wow.. to je pa res.. wow. nepozabno. enkratno. zavidam ti 🙂 Tega res nikoli ne boš pozabla! Bravo za pogum , da si skočila v vodo če ne bi, bi zamudila nekaj, kar se res zgodi enkrat v življenju (in hvala bogu, da ni blo morskih psov)
Komaj sva čakala ,da spet kaj napišete. Bravo Binči, postala si korajžna,delfini, kiti, morski psi, doma pa še z žabami nisi hotela plavat.