Mi lahko prosim pomagate, oropali so me

To je prvi stavek, med uporabnimi izrazi v španščini iz brošure o Ekvadorju, ki smo jo dobili ob prihodu v glavno mesto, Quito. Upam, da ga ne bomo rabili izgovoriti. Le kaj si naj mislimo o varnosti v tej deželi? Ne dolgo nazaj smo zapustili zloglasno Kolumbijo, kjer na srečo slabe izkušnje nismo imeli. A občutek ni bil prijeten, nek strah je bil ves čas prisoten. V Ekvador smo se podali misleč, da bomo kar se varnosti tiče, tukaj brez skrbi, a zgleda, da bomo morali ostati na preži. Saj to ne pomeni, da ves čas oprezamo za sumljivimi tipi, pač pa bolj pazimo kje in kdaj se gibljemo in bolje pazimo na pomembne stvari.

Zanimiva je primerjava med Azijo in Južno Ameriko. V Aziji imaš občutek, da ti nihče ne želi storiti česar hudega, a skoraj vsakdo te želi malo opehariti in od tebe izvleči več denarja kot je kaj v resnici vredno. V Južni Ameriki pa smo (predvsem zaradi nenehnih opozoril) precej časa v strahu pred resnim kriminalom, a pretentati nas ni želel še nihče. Kaj je bolje, biti dnevno naplahtan in brez strahu, ali biti med večinoma poštenimi ljudmi, a v strahu pred resnimi kriminalci? Bom morda vedel, ko zapustimo Južno Ameriko. Pravzaprav vem že sedaj, bolje je biti dnevno naplahtan.

V tujem okolju delujemo povsem drugače, kot doma. Doma se večino časa gibljemo v krogu znanih ljudi in v znanem okolju. Družimo se s sorodniki, prijatelji, sodelavci in sošolci. Seveda imamo opravka tudi s tujci, a tudi s temi vemo kako, saj govorimo skupni jezik in obvladamo običaje. Sedaj, ko o tem razmišljam, oziroma se spominjam kako je biti doma, ugotavljam, kako preprosto je biti doma. Vse je urejeno, vse je jasno, vse je znano, ničesar in nikogar se ne bojimo. Na potovanju po daljnih deželah je to postavljeno na glavo; stvari so urejene, a tako, da ustrezajo domačinom, ne nam. Prav tako so stvari jasne in znane domačinom, ne pa nam, zato smo včasih zmedeni, jezni ali celo prestrašeni. Uspeva nam le tako, da se prilagodimo in sprejmemo drugačnost. Ne potujemo z namenom da bi spremenili svet, temveč dovolimo, da svet spreminja nas.

Mimogrede: pišete nam, da se naše potovanje bliža koncu, da kmalu pridemo domov. Imamo vendar še dobra dva meseca počitnic, a je to res tako malo? Domov seveda pridemo, a wanderlust po desetih mesecih ni nič manjši, kot je bil na začetku poti. Neodkrite dežele, neznani ljudje, nedoživete pustolovščine in nevidene lepote sveta nas še kar kličejo. Nekaj dni nazaj smo obhodili krater vulkana, 2010-ekvador_24

danes pa smo prečkali ekvator in stali na obeh zemljinih poloblah hkrati! 2010-ekvador_25

6 Replies to “Mi lahko prosim pomagate, oropali so me

  1. Kun Kin

    Rad prebiram vaše potopisne dogodivščine, ki me domišljijsko popeljejo v te dalnje kraje
    Vrnite se zdravi in brez nesreč.

  2. Helena, Grega, Jaka

    Zdravo.
    Meni se pa zdi, da vas že zelooo dolgo ni in da boste pa sedaj res že zelo kmalu doma. Jaz sem tako preračunala: še 4 tedne delam, potem pa grem na dopust, nato pa 3 tedne dopusta, ko začnem spet delat je že avgust, potem pa še samo 15 dni… in ste že tu! Vmes pa seveda pričakujemo še Nežko!!! Tudi zelo kmalu.

    Lp
    Helena

  3. Barbara

    Je že Jasmina povedala, kaj si mislimo- počasi se tudi vaši sorodniki, prijatelji, sošolci, sodelavci in vsi ostali, ki vas redno spremljamo na poti veselimo vašega povratka. 2 meseca- veliko ali malo? Hmm. Vprašaj Saro ali je 2 meseca letnih počitnic dosti? ;-D Vsi dobro vemo- nikoli ni bilo! ;-P Prijateljica je v petek rodila- veš kaj- meni se zdi, da mi je včeraj zaupala, da je noseča- pa je medtem minilo skoraj 9 mesecev. No pa tudi ko smo se pred 12 meseci srečali po vašem ceplenju- uh, kje je bil še takrat letošnji junij. Evo- zdaj pa je tukaj in veselimo se Lenta! Ne, ne- 2 meseca je malo! Uživajte s polno paro in izkoristite vse kar vam pot ponuja! Seveda še malo za nas, ki smo doma!

  4. Opazovalka

    Dejstvo je, in kakorkoli obračamo, Azija (sploh JV) je veliko bolj varna, kot J.Amerika. Pravzaprav me čudi, da si niste upali v Burmo, v Kolumbijo, Ekvador….pa 🙂

    P.S. Ste pa vseeno carji. 🙂 Da ne bo pomote.

  5. Jasmina

    Ja, frajerji no 🙂 Mi se pač veselimo, da vsa bomo vidli, zato pravimo še dva meseca. Sicer pa je tu zaradi krize tudi džungla, nikoli ne veš, kje te bo kdo opeharil 😛 Tako da ne bo tako dolgčas doma, bomo že poskrbeli za to:)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja