Nekje v Ekvadorju, blizu Pacifika, daleč proč od mest, sredi džungle, leži ekološka kmetija Rio Muchacho. Ko smo izvedeli zanjo, smo jo želeli obiskati in tako smo se en dan usedli na poltovornjak in se skozi džunglo odpeljali tja. Vodička Juta nam je razkazala vrt s številnimi rastlinami, kot sezam, kurkuma, ingver, juka, papaja, kava, kakavovec, arašidi, limonina trava itd. Obiskali smo tudi pujse, krave, kokoši in konje. Živali ne jedo, temveč uporabljajo njihove iztrebke kot gnoj. Imajo kakšnih deset pujsov, ki pojedo vse ostanke hrane, iz njihovih iztrebkov pa delajo plin za ogrevanje tople vode. Krave imajo za mleko iz katerega pridelujejo sir. Konje imajo za prevoz, predvsem v deževni sezoni, ko so poti neprevozne za vozila. Imajo veliko morskih prašičkov in tudi njihove iztrebke uporabljajo kot gnojilo.
Popoldan smo iz palminih semen izdelovali prstane. Seme je veliko kot marelica in če ga odrežeš na obeh straneh, dobiš obroček. Z izoblikovanjem in glajenjem smo izdelali vsak svoj prstan. Kasneje smo pripravili kavo. Prebrali smo semena,
jih prepražili,
in zmleli,
na koncu pa postregli s kavo.
Naslednje jutro smo na vrtu najprej izpulili velika korenasta stebla juke.
Nato smo jo umili, olupili
in naribali. Juko smo še ocedili, ji dodali rozine, sir in vanilijo in jo izoblikovali v torto.
Spekli smo jo kar na odprtem ognju.
Nato smo obuli gumijaste škornje in se odpravili h kravam. Vodič Oskar nam je pokazal kako naj molzemo. Njemu je teklo kot iz pipe, nam pa komaj kaj.
Namolzli smo pet litrov mleka, ki smo ga precedili in pustili stati v vedru. Čez čas smo ga z rokami zmešali
in znova pustili stati. Ko se je naredil sir, smo ga vzeli iz vedra, dodali sol in kurkumo ter ga oblikovali.
Med čakanjem na sir, smo iz rastline mate izdelovali okrogle posodice, ki se uporabljajo namesto kozarcev. Okrogel sadež smo prežagali na pol, ga očistili in zbrusili. Na podoben način smo izdelali še žlice. Kasneje nam je Danilo iz posebnega belega kamna izdelal blatno obrazno masko in nas punce z njo namazal po obrazu. Po maski nam je obraze namazal z gelom, ki ga je dobil tako, da je prerezal aloe vero.
Seveda smo pripravili tudi čokolado iz kakavovca.
Semena kakava smo prepražili,
olupili
in zmleli v čokolado.
Iz čokolade smo naredili preliv za banane. Na koncu smo vse seveda tudi poskusili.
To je bilo pravo kmečko doživetje!
To je življenje življenja,
bivanje brez meja,
vi ste prihodnost,
srce našega prelepega sveta.
…..uživajte in vem da se vaše potovanje ne bo nikoli končalo….srce nima mej in raste tudi ko se ustaviš, ko prideš domov….vi ste se najprej ustavili in poslušali…sedaj vaši koraki odmevajo v ritmu vaših src in tega ni moč nikoli več ustaviti …. Lp iz Slovenije
tole pa je bilo všeč tudi meni, še najbolj od vsega pa čokolada. zakaj to ne raste na našem vrtu? pa tole o gnojilu od morskih prašičkov bi lahko prej povedali, mi pa čufijeve kakce mečemo v kanto. lep pozdrav
Na kmetiji je lepo, seveda 🙂 Ampak doma je še lepše in vi kmalu pridete! Drugače zelo lepo napisan članek, ste kr uživali, vam zavidam malo..sploh delanje čokolade:)
Zelo lepo napisano, sploh ni za verjeti, da je avtor Sara. Bravo, Sara. In kaj vse ste se naučili! To ste se pa res dobro odločili, da ste obiskali to kmetijo. Lepo vas pozdravljamo iz Slovenije.
Dragi popotniki, tole pa je izkušnja, s katero ste me očarali, polna akcije in povezanosti z zemljo in njenim bogastvom. Srečno pot še naprej in do doma! Marjetka
Helou!
Usake tok prečekiram tele vaše objave in mi vedno polepšajo dan. Sm prou ponosn, da mamo u Slo tud take ljudi, ki si upajo in dovolijo!
Uživajte še naprej!!
Bravo moji, še eno močno doživetje.
Čarika zelo lepo si to opisala.