V Oslu sem se odločil, da namesto naravnost na sever, zavijem na zahod, med fjorde. O Oslu nimam kaj za povedati, saj sem se tam zadržal le toliko, da sem menjal denar in nekaj ur vedril v turističnem uradu. Po turističnem središču sem se sicer sprehodil, kaj več pa ne.
Noč me je ujela visoko v hribih, kar sem opazil šele naslednji dan, ko sem se spustil v dolino, kjer je bilo veliko topleje. Hribi so tukaj že na nekaj sto metrih višine, gozdna meja je na okrog tisoč metrov in tam so že ledeniki. Šotor sem postavil, kar na obcestnem postajališču.
Naslednji dan se je začelo to, po kar sem prišel. Ceste se vijejo gor in dol, levo in desno, na eni strani so modra ledeniška jezera, na drugi gozdovi, skratka pravljica. V enem trenutku se peljem skozi gozd, naredim par ovinkov navzgor in že sem v gorah. Nato par ovinkov navzdol in že se vozim čez fjord. No, s trajektom, čez most, ali pa skozi tunel. Ti so strašni: včeraj sem se peljal skozi 11 kilometrskega, ki je bil delno neosvetljen. Na moji strani ceste ni bilo nikogar, nasproti pa so ves čas vozili avti in me zaslepljevali in to 11 kilometrov! Težko je ohranjati smer na motorju v takšnih razmerah. Ko sem zapeljal iz tunela, sem si oddahnil, a že čez minuto, je bil naslednji, le pet kilometrski. Pred 25 kilometrskim, ki je mimogrede, najdaljši tunel na svetu, pa sem raje zavil čez gore, a ne zaradi neprijetne vožnje skozi tunel, temveč zaradi razgledov.
Od jutra do večera se vozim, tudi po dvanajst ur. Seveda se vmes ustavljam, da se razgledam in kaj pojem, a v glavnem vozim in uživam. Fotografije prihodnjič.
O, moja Masa mi je pisala! Lepo potujte danes domov in se slisimo zvecer.
Ni tezko potovati ves dan na motorju, saj je voznja taksen uzitek, da ga ni.
Pravkar sem se peljal skozi 6 km tunel pod morjem in to tako, da gre najprej 3km strmo dol, nato pa gor, groza. Sem pa v mestecu Kristiansund kjer je cez 5min finale svetovnega prvenstva teku na smuceh ali rolerjih.
Ej ati kak si? Pogrešam te in ti pošiljam poljubčke.
I love you.
Tvoja Maša.
Ej, “svaka čast” …. uživaj. Srečno!
Lep pozdrav na sever.
Najverjetneje je zelo naporno potovati na motorju, predvsem v dežju in mrazu. Drži se.
Želimo ti lepo vreme in prazne ceste!
Bravo Davor! Ti si pa res car 😉 Znaš uživat življenje in si neustrašen… Komaj čakam novih objav in slikic, saj ob branju kar potujem zraven 🙂
Srečno!