Danes se je v islamskih deželah začel Ramadan, sveti mesec, ko se muslimani postijo od zore do mraka. Obred je namenjen učenju potrpljenja, skromnosti in duhovnosti.
Malezija je moderna, razvita dežela, menda najbolj v jugovzhodni Aziji, od nje bi naj bil bolj razvit le Singapur.
O deželah, ki jih obiščemo, preberem nekaj iz vodnikov in druge literature. Tisto, kar je pomembno, kakšni so ljudje in kako živijo, ne piše nikjer. Zato se najraje podajamo med ljudi. Med domačine, tiste, ki nas gledajo s široko odprtimi očmi, čim dlje od uhojenih turističnih poti, kjer je tujec le vir zaslužka. Zato se, kolikor je to le mogoče, izogibamo organiziranim turističnim izletom, ki jih ponujajo agencije. Na izlete se podajamo raje z lokalnimi avtobusi ali kako drugače, kar zahteva precej več truda, ampak saj ne potujemo zato, da bi nam bilo lahko.
Nekje, med odraščanjem kot popotnik, sem spoznal, da se zakladi tujih dežel ne skrivajo v naravnih znamenitostih, spomenikih in drugih objektih, temveč v ljudeh. Šele, ko spoznamo ljudi, spoznamo njihovo deželo. Naučil sem se tudi, da potovanja niso nekaj kar kupiš za denar, da bi se imel lepo, treba je investirati čas, ne denar. Ni pomembno kako zapravljamo denar, temveč kako zapravljamo čas, saj je čas resnično bogastvo življenja.
Danes, 19. dan v Maleziji, sem kupil lokalni časopis, da vidim o čem pišejo tukajšnji časniki. Saj menda sem že omenil, da so Malezijci muslimani in kako malo vem o islamu. Kitajec, lastnik hotela v Kota Bharu, ki velja za kraj z najmočnejšo islamsko tradicijo, nam je pojasnil, da se vsak Malezijec rodi musliman, torej nima možnosti izbrati vere. Razen naglavnih rut pri ženskah in molitev, ki se razlegajo iz džamij, je komajda opaziti moč, ki jo ima islam v Maleziji, kar sem spoznal šele danes, ob prebiranju časopisa.
Novica na prvi strani piše: Kartika: opravimo že s tem! Nadaljuje se na tretji strani: 32 letna mati in bivši model Kartika, prosi, da se kazen, ker jo je verska policija zasačila pri pitju piva, izvrši javno. Pravzaprav je niso niti zasačili, ampak je morala dati vzorec urina in je priznala, da je pred tem pila pivo. Kartika pravi, da spoštuje zakon, ki prepoveduje pitje alkohola muslimanom in da je pripravljena na kazen: šest udarcev s palico!
Na peti strani istega časopisa pa je celostranski oglas za pivo! Ironija, ali le nerazumevanje tuje kulture?
Hvala Andrej, si jih že vrtim… Polona, nate sem se spomnil pred tedni, ko sem videl majico z napisom Chocaholics Anonymous…
lp iz Jakarte
Dodajam še en smisel: “Ugotovi, kaj rad delaš, in to delaj.” No Davor, tebi gre odlično.
Pa da dodam še najpomembnejšega: “Tu smo zato, da najdemo srečo, ljubezen, sočutje, užitek, znanje, razumevanje, modrost in prijateljstvo. In seveda, čokolado.”
🙂
To o zapravljanju časa mi da mislit. Pa kot zaznamek, kako ga zapravljamo na mariborski strani. Davor, ti boš vedel za kaj gre:
Jedan za drugim vozovi polako odlaze
Kao i obicno, stavices kacune u prozore
Cini mi se da mjesec ramazana pocinje
Oo, oo, pomalo je tuzno
Krasne slike … prav z veseljem prebiram vaše prispevke, iščem po internetu vaše destinacije … jaz, ki sem rojena ob morju, bi jo še hitreje ucvrla iz vode kot Sabrina. Uživajte in še enkrat uživajte ,
Ej, Davor, spet noro dober članek… Se posebej odstavek o smislu potovanja oz. naravnih/kulturnih spomenikih vs. prebivalci, denar vs. čas… Vedno bolj me presenečaš s svojim literarnim veščinami!
Skoraj pri vsakem vašem zapisu se mi naježijo dlake, enkrat morski psi, drugič naporno iskanje sobe, tokrat to pivo…, menda se preveč vživim v vaše prigode ali pa ste res tako dobri. Glede na to, da še nisem srečal Štajerca na poti brez pijače upam da ste dobro skrili priboljške, ki jih gotovo tovorite s seboj..
lepo bodite
Halo kako kaj, se imate lepo, večkrat čitam vaše članke in si mislim zakaj jaz nimam časa za to.Enkrat si bom vzel tudi čaz zase.
oj
kako kaj se čujemo prek kamere
tvoja sošolka Nika
by
dobri ste jaz sem prijateljica od nike ker je tu na počitnicah
res sem vesela da sem vas spoznalea dobro se imejte(:
Kaj zaj? Kje so novi prispevki?………. Malo heca. UŽIVAJTE, UŽIVAJTE, UŽIVAJTE….s polnimi šeflami
Boge muslimanke 🙁
Upam, da se po reinkarnaciji nem tam rodila kot ženska 😉
Zelo lepo pišeš Davor in z veseljem prebiram tvoje zapise pa seveda tudi zapise Sabrine in Sare.
Srečno še naprej!
Medo ne dajaj vzorca urina ker ne vem če boš preživel udarce !!!
Hmmm – zmedenost je moj prvi občutek pri tem tvojem članku – mislim ta del o pivu 🙂 No, jaz sem torej lahko musliman 🙂 Kakorkoli, vse skupaj nas vedno znova in znova presenečaš z svojimi mislimi in nas s tem nevede bogatiš in širiš naša obzorja. Hvala ti za to! No, mi smo se danes pregrešili in jedli čez dan “klipiče” po vašem receptu – njama.
OK, lepo raziskujte naprej, mi pa odhajamo na 7 dnevne robinzonske počitnice (za vas niti omembe vreden dopust – hehe). Komaj čakam, da se vrnemo in bom lahko prebiral vaše nove prispevke.
Za konec pa samo še – Selamat Maju Jaya!
Tomi
Po tolikih letih poznanstva odkrivam tvoj talent za izražanje globokih misli,čestitam.
Kar pa se tiče piva-nikoli ne bom musliman.Srečno še naprej družina.