Včasih nas kdo vpraša, kam bomo potovali sedaj, ko smo povsod že bili in videli ves svet. Na to vprašanje odgovorimo, da je svet prevelik in da smo še daleč od tega, da bi videli vsega. Da je ogromno dežel, ki jih še nismo obiskali in da nam destinacij zlepa ne bo zmanjkalo. To je sicer res, ni pa to vsa resnica. Jasno, saj ne moremo kar vsepovprek potovati, temveč se moramo prilagajati. Prilagajamo se temu in onemu, tako, da je izbor destinacij precej ožji, kot je slišati. Posledica tega je, da nekatere destinacije obiščemo večkrat. S tem ne mislim, da se vedno znova vračamo v iste kraje, temveč dežele. V Indiji smo bili štirikrat in tam obiskali na desetine različnih krajev, a le dva od njih večkrat. Še tadva le zaradi logistike.
Podobno je z Afriko. Tja se lahko vračam še velikokrat, ne da bi ponovno obiskal kraje, ki sem jih na lanski motoristični avanturi od Cape Towna do Kaira. A tokrat se vračam tja, kjer sem že bil. V iste kraje. Na isto pot. V isti čas. A le v glavi in na teh straneh. Z opisovanjem Afriške pustolovščine sem namreč zaključil predčasno, preden smo se podali v Indijo. Zanimivo, a tudi meni ne gre v račun, da v več kot pol leta nisem uspel o Afriki zapisati vsega, kar sem doživel na dvomesečni pustolovščini. Kaj vsega, niti povzetkov v prispevkih! Tako sem s pisanjem zaključil šele na polovici poti, menda v Ugandi, tam nekje na 10.000 kilometrih. Do Cilja v Aleksandriji jih še imam kakšnih 7.000, štiri velike dežele in veliko za povedati.
Skratka, vračam se v Afriko!