Lovila sem morskega psa

Z ladjico, kateri se je med vožnjo tri krat pokvaril motor, smo se odpeljali na majhen otok. Ko  smo končno prispeli, smo morali najprej poiskati sobo. Najprej smo iskali na eni plaži, ampak so bili že vsi hoteli zasedeni. Neki gospod se je ponudil, da nas pelje pogledati še na druge plaže, v druge hotele. Ko smo se usedli v čoln nas je želel potisniti, vendar nas ni mogel premakniti niti za centimeter. Med tem se je ves čas smejal. Ko smo mu pomagali potisniti čoln, smo končno odrinili.

Tudi na drugi plaži so bili vsi hoteli že polni. En drugi gospod nas je odpeljal na tretjo plažo, kjer pa je bilo polno kamenja, zato smo mu rekli, naj nas odpelje na drugi otok. Prosto sobo smo dobili v zadnjem hotelu na zadnji plaži. Končno smo se lahko stuširali in večerjali.

Naslednji dan sem odšla snorklati. Tudi ati je snorklal in povedal, da sta ga udarili dve ribici, a mu nismo verjele. Ati je Maši in meni želel pokazati barvno podvodno rastlino, ki odpira usta. Odšla sem proti njemu po vodi, ko sem pred seboj zagledala morskega lista, velikega 30 centimetrov. Zakričala sem in stekla iz vode. Tisti dan več nisem šla v vodo. Naslednji dan sem se opogumila in odšla potapljati. Tudi mene je udarila mala rjava ribica.

Z atijem sva še z osmimi ljudmi odšla na snorklanje z ladjico. Videla sva polno rib in koral, vse je bilo čudovito. Na ladji sva popila malo vode in jaz sem pojedla Dextra za energijo, saj je bila naslednja postaja Shark Point! Ko smo prišli, je bilo tam že polno ladij in ljudi, mislila sem, da ne bova videla nič. Po petih minutah pa sva ga zagledala, morskega psa, velikega približno 140 cm. Ati me je močno potegnil za roko in 15 minut sva plavala za njim. Bil je zelo lep, a malo sem se ga tudi bala. Potem sva ga še malo iskala, a bilo mi je že malo odveč in odšla sem na ladjo. Tam mi je vodnik dal kruh in odšla sem nazaj v vodo hraniti ribice. Bilo mi je zelo všeč, saj so naju ribice, ko so jedle kruh iz najinih dlani, žgečkale, bilo jih je na tisoče.

Zadnja postaja je bil želvji zaliv, kjer smo takoj zagledali dve želvi na morskem dnu. Bile so veliko večje, kot so bile videti od daleč. Ati se je potopil na dno do želve, jaz sem poskušala, a mi ni uspelo, saj je bila voda globoka devet metrov. Želvo je vodila drobna ribica in ko je ta odplavala proti gladini, ji je želva sledila. Na trebuhu želve sta bili dve veliki ribi, ki sta bili videti, kot da sta želvo pritrjeni.

Ko sva se vrnila in povedala, kaj sva videla, je mama skoraj omedlela. Odšli smo na odlično kosilo, nato pa se z ladjo vrnili nazaj na celino.